»Prej so mi govorili, da manekenska kariera traja nekje do tridesetega leta, potem pa se moraš 'upokojiti'. Ne boste verjeli, a imam zdaj največ dela. Oglaševalci znamk avtomobilov, ur, tudi brivnikov iščejo videz nekoliko 'zrelejših' moških, v reklamah niso več samo čisti mladeniči. Vesel sem, da so to ugotovile tudi agencije, ki me zastopajo v Milanu, na Dunaju in v Švici,« se smeji David, ponosni očka dveh majhnih sinov Liama in Nelsa, ki je pred nekaj dnevi upihnil prvo svečko.
Nedavna ustavitev življenja je Davida ujela na vrhuncu obveznosti: moral bi na avtomobilski sejem v Ženevo, koledar je imel zapolnjen z vodenjem prireditev, snemanjem prispevkov za Avtomobilnost in sodelovanjem v oddaji Dobro jutro. »Tako pa sem čez noč ostal doma, kar mi je res ustrezalo, saj smo se kot družina zelo povezali. Pred kratkim sva se z ženo Ajdo pogovarjala, kako smo iz februarja skočili v julij, ko je spet polno obveznosti. Veliko smo kuhali in brali, igrali družabne igre, se potepali po zelenih kotičkih Ljubljane in uredili domači vrt. Še nobeno leto ni bil tako lepo oplet kot tiste tedne. No, zdaj pa je plevel spet podivjal. Kljub temu pa pridno pobiramo prve pridelke: korenje je tako lepo zraslo, da ne morem verjeti, da se je to zgodilo čisto naravno, brez kakršnih koli gnojil,« se smeji David, ki ga je ustavitev dela tudi malce stisnila pri srcu, a se zaveda, da tudi po dežju posije sonce in da se je treba prilagoditi razmeram.
Prekalil se je v športu
»Nisem proti redni zaposlitvi, ustaljenemu delovnemu ritmu, a življenje me je pripeljalo na to pot, s katero sem, ker sem vedno pripravljen na izzive in akcijo, zelo zadovoljen. Nikoli si nisem mislil, da bom maneken, kajti moja prva ljubezen je šport. Bil sem državni reprezentant v atletiki, tekmoval sem na 400 metrov in 400 metrov z ovirami, v štafetah. Tako sem razvil veliko eksplozivnosti, hitrosti in moči, ki so mi prišle prav pri naslednjem športu – bobu. Kar nekaj let sem treniral in tekmoval v evropskem in ameriškem pokalu. V atletiki sem dosegel boljše rezultate, v bobu pa toliko adrenalina, kot ga ne doživim niti pred vodenjem največjih prireditev. Obenem pa sem lahko še veliko potoval in bil na vrhuncu sezone v najbolj mondenih krajih po svetu – denimo St. Moritzu, Königseeju, v Ameriki … Šport mi je dal veliko stvari, ki so mi prišle prav v življenju: disciplino, tovarištvo, vajen sem garati za uspehe in se odpovedovati lažjim potem, telo pa je potem samo posledica treningov in ne njihov namen,« pove David, ki je v modelingu začel, ko ga je sošolka v gimnaziji povabila k fotografiranju za fotoroman v najstniški reviji. Fotografije so tako dobro uspele, da je kmalu dobil tudi prve domače kampanje, nato pa so ga angažirali v Milanu (tam je bil pol leta), na Dunaju in drugod po svetu. »Naučil sem se hoditi po castingih in se privadil zavrnitvam. Modni svet je krut – od tisoč castingov te lahko pokličejo le za en projekt,« opiše realnost. Kljub temu mu je uspelo delati za najprestižnejše avtomobilske znamke, pa tudi znamke dragocenih ur in drugih luksuznih izdelkov. Še vedno se kdaj pa kdaj sprehodi tudi po modnih brveh, nastopanje pa mu je dalo samozavest in dobro osnovo tudi za na oder in pred kamero. Precej aktiven pa je tudi na družbenih omrežjih.
Družbena omrežja so službena nujnost
»Glede na moje voditeljsko in manekensko delo bi se verjetno moral še bolj pojavljati na teh omrežjih. Običajno čas med čakanjem na sestanke ali snemanja izkoristim za aktivnosti na družbenih omrežjih. Veliko povpraševanj za sodelovanja, tudi marketinške kampanje dobim v teh časih kar neposredno, v poštni predal. Je pa res, da kakšno ponudbo tudi zavrnem, saj res težko promoviram izdelke, ki mi niso blizu ali če nečesa ne uporabljam,« je iskren David, ki se mu kot voditelju zdi pojavljanje v virtualnem svetu nujno. Za medijsko izpostavljene ljudi je to pač del življenja. Zelo redko na družbenih omrežjih pristanejo fotografije profesionalnega fotografa (običajno zgolj takšne s snemanj, kampanj, dogodkov), večinoma so to utrinki iz vsakdanjega življenja, ki jih lovi kar s telefonom. Še vedno pa je ena bolj neprijetnih stvari, ko na televiziji gleda samega sebe. Ko gleda svoje oddaje, je zelo kritičen. Vendar je to del tega posla, če se želiš izboljšati, videti svoje napake in jih poskušati odpraviti.
Obožuje jutra, ko je Ljubljana prazna
»Na srečo sem se veliko teh zadreg naučil premagati prek športa, ko so nas trenerji nenehno merili in snemali,« se smeji voditelj, katerega šport je še vedno sestavni del življenja. Poskuša biti kar se da aktiven, ob dveh otrocih to tudi ni težko, saj želita biti nenehno v gibanju. »Uživam v starševstvu in našem družinskem življenju. Prav nič mi ni težko storiti za sinova. Otroci ti dajo drugačen ritem življenja, niti mi ni težko vstajati ponoči, se sprijazniš in navadiš. To preprosto vzameš v zakup. Nekaj energije ti vzamejo, še več ti jo pa dajo. Takrat, ko imam zjutraj oddajo Dobro jutro, ponoči vstaja Ajda, za kar sem ji (in tudi moji podočnjaki) neskončno hvaležen. A zgodaj zjutraj mi ni težko vztrajati. Že moj dedek je včasih rekel, da se zjutraj dan išče. Sam pa sem ugotovil, da je Ljubljana zgodaj prav čarobna. Nič prometa, poleti je ob petih že svetlo, ptički pojejo, semaforji utripajo rumeno, parkirišč je, kolikor hočeš …« je zadovoljen. Tako kot je predan svojemu delu in otrokoma, je tudi ženi Ajdi. Kljub majhnima otrokoma si vzameta čas za dvojino. Čeprav še delajo, babice in dedki z veseljem priskočijo na pomoč pri čuvanju otrok, da si onadva lahko vzameta konec tedna zase. Rada se odpravita na kakšno dobro večerjo ali družabni dogodek. »Letošnje poletje bova preživela aktivno. Ob koncih tedna bomo hodili na morje v Istro, kjer imajo Ajdini starši vikend, čez teden bomo pa delali. Ajdi se končuje porodniški dopust, pa tudi sam sem vpet v kar nekaj zanimivih projektov. Zelo zadovoljen sem s svojim življenjem in si želim, da bi nam bilo še naprej tako lepo,« sklene.
Podobna vsebina:
