Ugotovite, kako prepoznati pogoste znake, ki nakazujejo, da ima oseba težave z alkoholom oziroma je odvisna od alkohola, kam se lahko obrnete po pomoč in kako se alkoholizem sploh zdravi.
Čeprav si Slovenija v zadnjih letih prizadeva, da bi se uživanje alkohola zmanjšalo, z uveljavitvijo sprememb v prometni zakonodaji, z uvedbo referenčnih ambulant in z izboljšanjem sodelovanja stroke in nevladnih organizacij pri preprečevanju opijanja na nekaterih javnih dogodkih, pa je uživanje alkohola še vedno problem.
Morda je napačen odnos do alkohola, ki ga ljudje sprejemamo in spuščamo v naše življenje, ko bi se ga v resnici morali izogibati. Ob vsakem dogodku veselo nazdravljamo z alkoholom, na vseh zabavah je prisoten alkohol, nekateri ga pijejo celo vsakodnevno ob obrokih. Naši otroci začnejo pokušati alkohol in se opijati vedno bolj zgodaj. Zabavati se sploh ne znajo brez alkohola! Alkoholne pijače so dostopne za vsakim vogalom in dajemo jim popolnoma napačen zgled.
Kako pa vemo, kdaj je alkohola preveč? Je preveč, če vsak dan ob večerji popijemo kozarec vina? Je preveč, če si poleti velikokrat privoščimo kozarec piva? Je preveč, če si alkohol privoščimo vsak konec tedna in takrat popijemo več kot štiri merice alkoholne pijače? Kje je meja? Tudi strokovnjaki podajajo različna mnenja o tem, koliko popitega alkohola je »normalno« in koliko ga je »preveč«. Zato si lahko pomagamo le s simptomi, ki se pojavljajo pri osebah, odvisnih od alkohola, in s tipičnimi vprašalniki, kjer odgovarjamo o pogostosti in o količini popitega alkohola.
Kaj sploh je alkoholizem?
Alkoholizem je, sploh pri Slovencih, ena izmed najpogostejših težav, s katero se srečujemo. Gre za močno nenadzorovano željo po pitju alkohola. Alkoholik bo pitje postavil na prvo mesto na lestvici prioritet in dolžnosti. Pitje bo zanj pomembnejše kot partner, otroci, služba in hobiji.
Treba je razlikovati med čezmernim uživanjem alkohola in tveganim opijanjem, kot je recimo opijanje na zabavah. Se pa lahko razvije v alkoholizem, ko opijanje postane navada in se dogaja na dnevni ravni.
Kateri so simptomi, ki nakazujejo, da ima oseba težave z alkoholom?
Včasih alkoholika težko prepoznamo, čeprav smo si z osebo blizu. Lahko gre recimo za funkcionalnega alkoholika, ki svojo službo opravlja dobro le opit in vse dolžnosti opravi prav tako opit. Ko govorimo o alkoholikih, si predstavljamo zapuščene brezdomce, ljudi, ki so izgubili vse in obupali nad življenjem. A resnica je popolnoma drugačna. Alkoholiki so ljudje z družinami, so najbolj pridni delavci, ki se bojijo, da bodo izgubili službo, zato opravijo še več dela, so ljudje, ki so v naši okolici in za katere vemo, da radi popijejo kak kozarček alkohola. Prvi simptomi, po katerih lahko prepoznamo, da ima oseba težave z alkoholom, pa so naslednji:
- zmanjšan interes za aktivnosti, ki jih je prej rada opravljala,
- večkratna opitost,
- potreba po uživanju alkohola za opravljanje dnevnih aktivnosti,
- pojav utrujenosti, splošnega slabega počutja in razdraženosti,
- nesposobnost odrekanja alkoholu,
- anksioznost, depresija in druge duševne težave,
- pojav skrivnostnosti, prikrivanja in laži.
Pri alkoholizmu se pojavlja tudi napihnjenost, vedno večje količine popitega alkohola oziroma spremenjena toleranca, zanemarjanje odnosov v družini oziroma službi, prisotni pa so tudi odtegnitveni simptomi ob prekinitvi pitja, kot so tresavica, slabše spanje, krči med spanjem in podobno.
Alkoholikom grozijo tudi resni zdravstveni zapleti, kot so srčna obolenja, ciroza jeter, pogoste poškodbe, ne smemo pa pozabiti, da so alkoholiki izjemno nevarni v prometu.
Kako se zdravi alkoholizem?
Prvi korak je priznanje, da imate težave, temu pa nemudoma sledi popolna abstinenca. Zdravljenje odvisnosti je lahko uspešno le ob popolnem prenehanju pitja alkohola. Zdravljenje pa poteka približno tako: alkoholik se lahko zateče v Ambulanto za zdravljenje odvisnosti od alkohola, kjer alkoholog postavi diagnozo in se odloči za obliko zdravljenja. Alkoholizem pogosto spremlja še kakšna duševna motnja, ki se zdravi takoj, ko je vzpostavljena abstinenca.
Sledi zdravljenje v manjših skupinah z ljudmi s podobnimi odvisnostmi, kjer osebe spoznavajo svojo bolezen, se soočijo s preteklostjo in odgovornostjo ter ozavestijo vse neprimerne vedenjske vzorce, ki so spremljali bolezen. Hkrati se priporoča tudi šport, spoznavanje novih hobijev in aktivnosti, pridobivanje delovnih navad, dela pa se tudi na samoopolnomočenju in samozavesti. Velikokrat je potrebna tudi ustrezna oblika psihoterapije z drugimi člani družine.
Zadnji korak pa je rehabilitacija, ko se oseba vključi v podporne skupine, kot so skupine anonimnih alkoholikov, kjer člani vzdržujejo motivacijo za abstinenco, dobivajo oporo in si pomagajo, kolikor le lahko.
Torej:
- Če oseba pije sama,
- če poskuša utopiti negativna čustva,
- če se zateka k alkoholu zaradi stresa,
- če postane agresivna in jezna, ko je soočena z očitki glede pitja alkohola,
- če manj ali slabše je,
- če zanemarja osebno higieno,
- če pozablja na dolžnosti in obljube,
- če ne zmore nadzirati vnosa alkohola,
- če stalno išče izgovore za pitje alkohola,
- če se pojavljajo težave na družinskem, socialnem in ekonomskem področju življenja,
ima oseba zagotovo resne težave z odvisnostjo od alkohola.
