Zato, ker je vsaka želja skupek določenih sil, dobrih, slabih ali mešanih in ko umremo, te sile živijo naprej, čeprav našega telesa ni več. Kot kakšna mentalna slika spremljajo našo dušo, kamorkoli gre, ob ponovnem rojstvu pa se te slike odražajo v obliki nagnjenosti k določenemu obnašanju. Tako denimo človek, ki umre kot alkoholik, prinese v bodoče življenje s seboj nagnjenost k alkoholizmu. To ostane z njim vse, dokler ne premaga svoje želje po alkoholu. Celo obnašanje majhnih otrok nam razkriva določene karakteristike prejšnjih življenj. Nekateri otroci imajo neverjetne napade besa, medtem ko so drugi muhasti in godrnjavi. Toda bog jih ni ustvaril takšne. Neuresničene želje iz preteklih življenj so oblikovale njihova psihološka nagnjenja, zaradi katerih duša pogosto ni videti, kot da je ustvarjena po božjem vzorcu.
Če se v tem življenju božji vzorec v nas izkrivi pod vplivom strahu ali besa in če tovrstne nagnjenosti ne premagamo sedaj, se bomo ponovno rodili z njo in jo nosili na plečih kot težko breme, ki nam povzroča trpljenje, dokler tega ne predelamo v kakšni prihodnji inkarnaciji.
Kako se rešiti zaprašenih želja v našem dušnem arhivu?
Najbolje je delati na premagovanju vseh svojih sedanjih želja. Če bi lahko, bi jih vse naenkrat prepustili najvišji stopnji ljubezni božanske prisotnosti, a če bi bilo tako enostavno, bi utelešenje na Zemlji izgubilo smisel. Tukaj smo zato, da v oteženih okoliščinah naših teles, uma, ega, družbenih sistemov, bitke za preživetje in podobnih preprek pridemo do tega, da začutimo svojo dušo in zaživimo njeno čistočo, torej sebe pravega.
Obstajata dva načina, da se rešimo svojih želja:
- prvi je, da s pomočjo razuma in utemeljitve, oziroma modrosti, dojamemo in sprejmemo dejstvo, da nas uresničitev določene želje ne more trajno osrečiti. Kajti do prave, trajne sreče lahko pridemo samo s tem, da jo poiščemo v sebi. Sreča je v našem srcu in samo čaka, da jo začutimo,
- drugi način pa je, da te želje uresničimo.
Pogosto želje ležijo skrite v podzavesti in mislimo, da smo se jih rešili, a se jih nismo. Življenje je resnično velik misterij, ki ga lahko razrešimo, ko ga seciramo s skalpelom razuma.
Če si boste vsak dan našli nekaj trenutkov za to, da sede ali leže v tišini analizirate sebe, boste odkrili, da imate veliko neizpolnjenih želja. So kot nevarne bakterije, ki jih nosite v sebi, kamorkoli greste. Sledijo vam v tem in drugih življenjih. Najboljša rešitev je, da se razumsko rešite vseh nevarnih želja že v tem življenju in da se osredotočite na uresničevanje dobrih želja; te se porajajo v srcu. Denimo, če vas misli napeljujejo k samomoru, ali pa se vam porajajo želje, da bi naredili nekaj slabega, se takih želja takoj znebite. A to ne pomeni, da te želje zanikate. Te želje so del vas, zato se najprej sprejmite z njimi vred. Nato se spomnite, da ste božje dete, ustvarjeno po božjem načrtu in se dvignite nad svoje telesne navade ter misli, nad katerimi se celo sami zgražate.
Običajno se na podstrešje nalaga odvečna, torej nepotrebna krama, ki jo je občasno treba temeljito pregledati in je čim več odstraniti, drugače se vam podstrešje zasiči. Podobno temu se tudi na podstrešju vašega podzavestnega uma skrivajo številne potencialno škodljive želje, ki vam lahko nekega dne prinesejo veliko težav. Zato je zelo pomembno, da se neprestano analizirate. Morda ste muhasti in sovražite vse ter vsakogar. Če je tako, so takšne zakoreninjene lastnosti posledica vašega lastnega obnašanja v preteklosti. Da bi svoje mentalno podstrešje počistili takšnega odvečnega materiala, morate vložiti veliko energije in z ljubeznijo početi to, kar vas navdaja z občutkom, da delate pozitivno in konstruktivno. Morda se sliši obrabljeno, vendar srce je resnično edini pravi detektor za to, ali delamo usklajeno z dušo ali ne. Zato se tudi želje, ki ne prihajajo iz srca, ne uresničujejo v takšni obliki, da bi nas resnično osrečile. Samo srčno vodena dela in srčne želje nas pripeljejo do prave sreče. Ker sreča pač biva v srcu, zato jo tudi začutimo lahko samo v srcu.
