Ste se na poti življenja izgubili, ste nezadovoljni, nesrečni, neuspešni, živite rutino, ste otopeli? Vas življenje premetava kot »čolniček« sredi razburkanega morja in težko krmarite skozi vzpone in padce? Take in podobne izkušnje doživljamo skozi življenje, a nas s tem oblikujejo in kličejo po prebuditvi in povezovanju s svojim resničnim poslanstvom.
RAZBIJMO OGLEDALO
Da bi bili uglašeni s svojim poslanstvom, je nujno, da razbijemo »ogledalo« prepričanj iz otroštva: kdo in kaj smo, da bi lahko videli, kdo in kaj v resnici smo. Prepričanja, ki smo jih prevzeli in ponotranjili v svojem zgodnjem otroštvu, udomačenost delovanja programov staršev, doma, družine, kasneje družbe, šole … delujejo avtomatsko in se jih večinoma sploh ne zavedamo.
Kar so nas naučili kot otroke, ne pomeni, da je to edina resnica in najboljše za nas, bile so le posredovane izkušnje in prepričanja drugih. Stopiti na svojo pot poslanstva, prebujanja sebe, pomeni stopiti iz okvirjev ustaljenih, naučenih programov omejitev, ki nas dušijo. To pa pomeni tudi stopiti iz »cone komforta«, kjer nam je sicer udobno, a smo nezadovoljni, želimo si drugačnosti, hrepenimo po spremembi, a ne upamo sami nič spremeniti, še manj za to kaj narediti.
ZATAKNJENOST
Gospodarstvo
Maksimalna energetska neodvisnost s paketom Pametna samooskrba
Najpogosteje je glavni problem zataknjenost v razmišljanje, da so drugi krivi za to, kar se jim dogaja. Nihče ni kriv, ne iščite krivca. Živimo in podoživljamo le prepričanja in izkušnje iz otroštva, v katera verjamemo, da je tako prav in da tako mora biti, čeprav je resnični del nas v konfliktu s tem razumevanjem in prepričanjem.
Vse dokler bomo živeli prepričanja »krivi so drugi«, smo oddaljeni od svojega poslanstva, svojega namena realizacije sebe.
Sreča, uspeh, zadovoljstvo, ljubezen … je vseskozi del nas vseh, le da so omejevalna prepričanja prekrila stik, povezanost s tem delom nas.
Življenje nas ves čas preizkuša, občutek imamo, da nam meče polena pod noge, a ne z namenom, da bi trpeli, temveč da ozavestimo, kje smo se na poti odraščanja izgubili, v katero smer naj obrnemo jadra, da bo plovba mirna, prijetna, sproščena. Šele tedaj, ko se uskladimo s smerjo vetra (beri: vibracijo sebe in univerzuma), bomo lahko dobili del pogače, ki je namenjena vsem. Ali jo bomo okusili, je odvisno od vsakega posameznika, kaj je za to pripravljen spremeniti pri sebi.
Ste pripravljeni za to pot, delo na sebi, se osvoboditi programov in prepričanj, ki vam ne služijo več?
Čas je, da se dvignete iz brezna, visoko, še višje, dokler ne poletite na krilih svoje resnice, svojih prepričanj. Zaslužite si najboljše. Vzemite življenje v svoje roke.
