Radi verjamemo, da je Zemlja stara okoli 4,5 milijarde let. Vendar smo mi kot duše veliko starejši. Zemljo smo naseljevali že kot duhovna bitja v obdobju, ko je bil planet še zelo vroč in plinast.
Šele mnogo milijard let kasneje so nastali pogoji, da smo lahko ustvarili fizična telesa. Prehod iz eteričnega v fizično telo je bil izjemen dosežek, tega ne smemo kar tako pozabiti.
Zgodovinske knjige nas učijo o mnogih ciklih, ki smo jih bili deležni. Iz nekakšnih opic v homo erectus, v homo sapiens, v kromanjonskega človeka … Vendar pa gre pri vsem skupaj za veliko več.
POVEZAVE
Kaj se je torej dogajalo ob koncu teh ciklov?
Tudi zdaj smo namreč na koncu enega od takšnih ciklov in naravno je, da poskušamo vse skupaj bolje razumeti. Trenutno se nekaj dogaja prav z vsemi nami. (Kaj točno se dogaja, bomo v celoti razumeli šele sčasoma.)
Ljudje ponovno spajamo svoje notranje povezave in tokrat to počnemo sami. Gre za popolnoma naraven proces in ničesar se nam ni treba bati. To ne pomeni, da se bodo z neba spustile vesoljske ladje in da nam bodo vesoljčki vstavljali implante. Gre za to, da počasi začenjamo ponovno povezovati vseh 12 vezic naše DNK. Smo na točki, ko lahko aktiviramo tudi druge čakre (energetske točke), za katere do zdaj sploh nismo vedeli, da jih imamo. Naša energetska struktura se spreminja. Tako kot naš planet.
NARAVEN PROCES
Že precej na začetku je bilo tukaj zelo vroče, plinasto in tresoče. Ko se je vse skupaj ohlajalo, je to postajalo gostejše. Tako je tudi človek moral zavzeti gostejšo obliko, fizično telo. Vsi skupaj smo del vsega tega že zelo zelo dolgo. Ponovno bomo šli skozi ledeno dobo in vsi ne bomo preživeli v fizični obliki. A kot duše bomo skozi celotno zgodbo prešli brez težav, pravzaprav čudovito. Vse skupaj namreč pomeni le to, da se razvijamo.
Gre za naraven proces, pri katerem se energija zgolj prerazporeja. Človeštvo se ponovno začenja notranje in zunanje povezovati.
Obe polovici možganov, ki sta bili do zdaj ločeni in sta tudi ustvarjali iluzijo ločenosti, se počasi ponovno povezujeta. Namesto posameznih novih sinaptičnih povezav, prek katerih švigajo signali sem in tja, se bodo možgani ponovno povezali v eno veliko celoto.
Iluzija ločenosti in zavesa dvojnosti obstajata v resnici samo med možganskima poloblama. Leva stran namreč beleži čas. Omogoča nam iluzijo bivanja v polju dvojnosti ter iluzijo linearnega časa.
Ta časovna linearnost pa ustvarja linearno pot razvoja, ki naj bi ji sledili. Iluzija, ki Duhu omogoča, da se lahko igra Človeka.
Desna polobla je kreativna polovica, vendar ta nima prav nobene ideje o času. Umetniško delo, na primer, vedno odslikava večnost. Ni pomembno, ali gre za sliko, pesem, kip ali karkoli drugega.
Obe polobli sta se začeli zraščati skupaj tako, da se med seboj ponovno povezujeta. Ne tako, da nastajajo zgolj nekakšne nove sinapse, temveč tako, da se zlivata druga v drugo skozi človeški razvoj z namenom, da bodo možgani sploh lahko prenesli višje duhovne vibracije, v katere vstopamo oziroma nam jih prinaša naša evolucija.
Človek se razvija kot celostno bitje in prek snovnega telesa omogoča napredovanje tudi svoji duhovni substanci. Ta mora izpeljati adaptacijo človeške lupine, da bi lahko še naprej ustvarjal.
NIHČE NI SAM
Spajanje naših možganskih polobel nam bo pomagalo ozavestiti dejstvo, da smo vsi del vsakogar na tem planetu in da nihče nikoli ni sam.
Vendar pa, da bi prišli do te točke, moramo iti skozi polarnost, moramo jo izkusiti. Če pogledamo naokoli, vidimo, da toliko bede, kot je je prav v tem času, že dolgo ni bilo. Mogoče celo še nikoli. Gre za stres ob vsem tem povezovanju in na dlani je, kaj je treba storiti.
Drug drugemu moramo pomagati. Pomagajmo drugim, da bomo vsi skupaj pravočasno tam. Daleč najboljša stvar, ki jo posameznik lahko naredi, da ga preneha skrbeti, je … da služi drugim.
Nekoč je modrec dejal: »Če želiš zaslužiti veliko denarja, je to najlažje tako, da drugim pomagaš zaslužiti veliko denarja.«
Če to prenesemo v trenutno situacijo, to pomeni, da če želimo izkušati lepo življenje na tem planetu, ugotovimo, kako lahko pomagamo drugim, da bodo imeli lepe izkušnje na tem planetu.
To podpira tudi proces ponovne povezave vseh delov, ki se ne dogaja samo s posamezniki na tem planetu, temveč tudi s samim planetom Zemlja.
Češariko, mistična vrata, skozi katera Duh vstopa v telo in izstopa iz njega, bomo počasi aktivirali vsi. Koliko časa potrebuje posameznik sam, trenutno še ne znamo napovedati (nekaj let, desetletij). Iz dvojnosti se namreč tako preide v multidimenzionalnost. Človek začne zaznavati svet celostno, skozi sebe (1), drugega (2) in povezavo med njima (3). In do včeraj fenomeni (telepatija, jasnovidnost, energetska zdravljenja …) postanejo del vsakdana.
