Kaj se dogaja z našimi možgani, ko smo kronično vpeti med slabimi mislimi in med strahom, da bo jutri lahko še slabše?
Moč mentalne sile
Človeški možgani so izredno prilagodljivi in se lahko oblikujejo kot kroglica plastelina. Nevroznanstveniki so prepričani, da so naši možgani kot vsaka druga mišica v našem telesu. Bolj ko jo uporabljamo, močnejša postane. Zadnjih 20 let lahko tudi zaradi razvoja tehnologije snemanja naših možganov z gotovostjo rečemo, da se lahko vsaki možgani reprogramirajo in da je vsakdo programer lastnih možganov.
Plastičnost oziroma nevroplastičnost naših možganov je vseživljenjska zmožnost, da možgani na podlagi novih izkušenj prerazporejajo svoje živčne poti. Preprosteje rečeno: vsakič, ko se kaj naučimo, pridobivamo novo znanje in naši možgani so tega neizmerno veseli. Z izkušnjami in urjenjem novih spretnosti pridobivamo tudi nove zmožnosti. Te spremembe pomenijo naše novo znanje, s tem pa večamo svojo inteligenco, tudi čustveno. Nevroplastičnost je torej sposobnost možganov, da se z novim učenjem neprestano spreminjajo.
Tako lahko možgane samo z mentalno silo – našimi mislimi – odvadimo slabih vzorcev, navad in prepričanj. Ali nasprotno, z negativnimi mislimi, ki so žal tudi pogostejše, sprožamo spremembe, ki nas lahko dolgoročno privedejo tudi do bolezni. Vse se začne z eno mislijo. Misli in posledično besede, ki izvirajo iz našega negativizma, močno vplivajo na naše zdravje. Človek je namreč edino živo bitje na tem planetu, ki se lahko ubije z mislijo in besedami, ki jih nenehno ponavlja.
Vsak izmed nas pozna vsaj eno osebo, ki je kronično negativna, vsi poznamo osebe, ki nikoli niso z ničimer zadovoljne. Negativni ljudje so redko negativni v tišini in najpogosteje svojo mračno energijo razmetavajo po drugih ljudeh. Seveda vsi radi kdaj pa kdaj potarnamo, in sploh je to slovenska folklorna posebnost, to moramo priznati, vendar nekateri ljudje to radi počnejo pogosteje kot drugi.
Take ljudi delimo v tri skupine:
- na tiste, ki se nenehno pritožujejo, ker iščejo pozornost – takšni ljudje mislijo, da je prav njim najteže v življenju;
- na tiste, ki se kronično pritožujejo – takšni ljudje kratko malo ne znajo živeti drugače kot tako, da so vseskozi ujeti v nevidne mreže anksioznih misli in težav;
- na tiste, ki se pritožujejo zaradi nizke čustvene inteligence – takšnih ljudi ne zanimajo sogovornikov pogled, misli ali občutki; druge ljudi imajo le za ventil, skozi katerega brizgajo negativno energijo.
Ali lahko za vse krivimo svoje možgane?
Dr. Michael Marzenich, eden najbolj znanih ameriških nevroznanstvenikov, tudi oče t. i. možganskega fitnesa, je pred kratkim zapisal: »Naše izkušnje, vedenje, razmišljanje, navade, miselni vzorci in način, kako se odzivamo na svet okoli sebe, so neposredno povezani z našimi možgani. Če pazljivo analiziramo lastno vedenje, ugotovimo, da negativne navade naše možgane menjajo na slabše, pozitivne pa na bolje.«
Negativni ljudje se ne želijo ves čas počutiti na temni strani. Po večini sploh ne opazijo, da so ves čas v neki luknji, iz katere ne znajo splezati, a si vseeno ne morejo pomagati. Škodljivo vedenje, kot so nenehno teženje, stalno kritiziranje vsega in vsakogar, vsakodnevno samopomilovanje in podobna možganska mašila lahko v naših možganih privedejo do popolnoma spremenjenih misli in posledično do sprememb v našem vedenju. Naši možgani vsebujejo točko, ki ji nevroznanstveniki rečejo »kognitivna pristranskost«; če poenostavimo, ta točka naše možgane raje usmeri k negativnim kot k pozitivnim miselnim procesom, ker ji je tako lažje. Negativni stimulansi sprožajo več nevralnih aktivnosti v naših možganih kot pozitivnimi impulzi, hitreje in lažje jih sprejmemo kot dejstva, čeprav nenehni negativizem zapira naše možgane v nezdrav začaran krog. Ni lahko biti srečen in pozitiven vsak dan, vendar bi moral vsak od nas nekaj narediti za to, da se zoperstavi negativnim mislim.
Ukvarjanje s športom, četudi zgolj in popolnoma amatersko, čudežno vpliva na duševno zdravje, saj nas oskrbuje s hormoni sreče. Telesna rekreacija ugodno vpliva na naš um, saj pospešuje prekrvitev možganov in proizvodnjo hormonov, ki krepijo možganske funkcije. Zelo dobra in preverjena metoda za boj proti negativnosti je tudi meditacija. Miselni odklop je brezplačen, zanj ne potrebujete novih športnih čevljev in lahko jo izvajate kadar koli in kjer koli. Znanstvena dognanja so dokazala, da ljudje, ki meditirajo vsak dan, kažejo več pozitivnih čustev in pozornosti do drugih ljudi kot tisti, ki tega ne počnejo. Ne samo da nas meditacija sprošča in nam daje občutek notranje uravnoteženosti, temveč so ameriški znanstveniki z univerze v Massachusettsu odkrili, da meditacija lahko spreminja tudi strukturo možganov. Prostovoljce so razdelili v dve skupini. Prva skupina je osem tednov vsak dan izvajala 27-minutno meditacijo, druga skupina je bila testna in v njej niso meditirali. Pri opazovanju njihovih možganov z magnetno resonanco so pri skupini, ki je meditirala, opazili spremembe na predelu možganov, ki je povezan s pomnjenjem, samozavedanjem, sočutjem in stresom. Pri kontrolni skupini, ki ni meditirala, niso zaznali nobene od teh sprememb.
Dva volkova
Če se zares pogledamo v ogledalo in smo iskreni sami s seboj, tudi sami ugotovimo, da nam negativna misel, kritika ali kletvica hitreje izleti iz ust kot na primer prijazna beseda, poklon ali pohvala. Naši predniki so verjeli, da se v vsakem od nas skrivata dva volkova, črni in beli. Črni volk predstavlja naše negativne misli in je vedno hitrejši, ko treba koga ugrizniti ali pljuniti. Beli volk pa se hrani z našimi dobrimi mislimi, prijazno besedo, s sočutnostjo. Od vsakega posameznika je odvisno, katerega od volkov bo raje hranil.
Ko se rešimo slabe volje, skušajmo postati še srečni - kako, pa razkriva članek Vabe, na katere lahko srečo ujamemo
