Dokler stvari niso zrele, človek ne more oditi.
In duša mu bo ugodila. Čeprav bi sama želela naprej, bo še malo ostala. Ko se duša odloči, da zaradi človekove želje še malo ostane, nastopi obdobje, daljše ali krajše, ko se bolnik zares dobro počuti. Kot da se je drugič rodil. Nastopi remisija – začasno izboljšanje bolezni. Čas zaključevanja. Tukaj živi ljubezen.
Po neverjetnem izboljšanju se stanje nenadoma poslabša, kajti če se je duša odločila, da želi oditi oziroma zapustiti telo, bo v trenutku, ki ga je določila za pravega, tudi odšla. Dokončno. Navzven bo videti, kot da je človek umrl, njegovo fizično telo bo mrtvo in medicina bo rekla, da je nastopila smrt. Dokončno.
Drugi mislijo, da si umrl, a ti si ozdravljen.
Tudi odnosi umirajo tako
Smrti se dogajajo tudi v odnosih. Ko dve duši začutita, da si v nekem odnosu nista več dovolj in da je čas za pot naprej, se lahko zgodi, da zveza zboli. Bolezen zveze se kaže v nerazumevanju, bohotenju ega, žolčnih prepirih, neprijetni, boleči tišini, odtujevanju, strupenih besedah … Toda čas za odhod morda še ni prišel in čeprav bi duši želeli naprej, bosta še malo ostali.
Dokler stvari ne dozorijo, ni mogoče oditi.
Tedaj nastopi podarjeni čas. Božji dar, namenjen zaključevanju. Vse postane kot nekoč, toplo in nežno, polno miru in razumevanje. Tukaj živi ljubezen.
Stvari se postavijo na svoje mesto. Ego umolkne. Naenkrat ponovno dihaš. Kot da si se drugič rodil.
Toda če je namenjeno, da duši odideta vsaka svojo pot, pride ta čas za odhod. Dokončen. Njune poti se bodo ločile, nežno, kot so se tudi združile. Duši se razideta v ljubezni, brez ega in odvečnih besed.
Navzven je videti tako. Drugi mislijo, da si umrl. A ti si ozdravljen.
