Zasnovali so ga v okoljskem društvu Focus in fundaciji za trajnostni razvoj Umanotera, najdete pa ga na spletni strani Dovolj za vse.
Skupnostno upravljanje, ko se ljudje znotraj skupnosti povežejo in združijo moči v različnih praksah in projektih ali podelijo vire, prinašajo mnoge koristi: trajnostno urejanje prostora, trajnostno mobilnost, samooskrbo s hrano in ekološko kmetijstvo, lokalno krožno gospodarstvo in trajnostno potrošnjo, učinkovito rabo energije in oskrbo z energijo iz lokalnih obnovljivih virov.
V slogi je moč
V prihodnosti se bomo neizbežno spopadli z vse večjimi podnebnimi izzivi in za odpornost nanje bomo morali poskrbeti predvsem lokalno, pri srži problema. Da bomo pri tem uspešni, pa moramo znati stopiti skupaj, sodelovati in biti kreativni in prilagodljivi. Skupnost, ki to zmore, je temelj tudi za prehod v nizkoogljično družbo, ki prinaša dobro za vse člane skupnosti, za okolje in lokalno gospodarstvo.
Barbara Kvac iz društva Focus pravi, da so lokalne skupnosti čedalje bolj motivirane za ta pristop: »To je dobro izhodišče za širjenje že obstoječih posameznih primerov dobrih praks po državi, pa tudi za generiranje novih vplivnih skupnostnih pobud, ki lahko pomembno prispevajo v mozaik iskanja rešitev za podnebno krizo." V okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE zato ozaveščajo, usposabljajo in nudijo podporo – tako skozi program podpore občinam pri izvajanju projektov trajnostnega upravljanja z viri skupnosti, kot tudi pri snovanju in izvajanju demonstracijskih projektov.
Gaja Brecelj iz Umanotere pa dodaja, da imajo poleg zmanjševanja toplogrednih plinov in zmanjševanja negativnih vplivov na okolje, skupnostni projekti tudi pomembne družbene koristi, kot so razvoj lokalnega gospodarstva, zelena delovna mesta, poleg tega pa se s skupnostnimi projekti krepijo tudi zlata vredne nematerialne koristi: povezanost skupnosti, solidarnost, strpnost, kreativnost, skupinska modrost.
Knjižnice Reči
Eden od ne čisto novih, a izjemno koristnih projektov so knjižnice reči. Delujejo po načelih klasične knjižnične izposoje, a si v njej namesto knjig lahko izposodite najrazličnejše uporabne predmete, ki jih le občasno potrebujete. Predvsem takšne, ki sicer v hišah, stanovanjih, garažah in kleteh večino svoje življenjske dobe preživijo odložene na tla, pult ali polico. Na voljo so najrazličnejši pripomočki za domača popravila, predmeti za kuhanje in čiščenje, razni ustvarjalni pripomočki in športni rekviziti. Ne le, da zaradi njih ljudem ni treba vsakemu posebej kupovati reči, ki jih le redko uporabljajo, kar pomeni manj porabe surovin, manj odpadkov in manj odvečnega zapravljanja. Izmenjavanje in izposojanje stvari vodi tudi v večjo vpetost v stanovanjsko oziroma lokalno skupnost. Ljudi spet navaja, da lahko namesto, da bi za vsako reč tekli v trgovino, pozvonijo pri sosedu in si jo izposodijo. Lepa stara navada, ki smo jo že skoraj čisto pozabili. S tem namenom je pred desetimi leti v Savskem naselju v Ljubljani zaživela Knjižnica Reči , prva neprofitna izposojevalnica najrazličnejših reči za delo in prosti čas. Zdaj je v Sloveniji že več kot deset takšnih izposojevalnic, tudi v splošnih knjižnicah. Poleg Ljubljane so knjižnice reči vzpostavili še v Litiji, Žalcu, Idriji, Kranju, Velenju, Radljah ob Dravi ter Novem mestu in Novi Gorici, kjer izposoja predmetov poteka v splošnih knjižnicah.
Med najbolj izstopajočimi projekti na zemljevidu je tudi prva zadružna skupnostna samooskrbna sončna elektrarna v Sloveniji - Sončna šola Hrastnik, ki so jo na šolski strehi vzpostavili člani in članice Energetske zadruge Hrastnik. Na zemljevidu je po novem tudi Bike Kitchen iz Ljubljane, kjer najdete brezplačno orodje in dele za tiste, ki znajo sami popraviti kolo, velenjska Nucarnica, skupnostni vrtovi in medgeneracijska društva, Štafeta semen, brezplačni prevozi za starejše, brezplačna izobraževanja, različne zadruga in še mnogo drugega.
