S tem se uvrščamo na 14. mesto med 27 državami EU. Analiza je nastala na podlagi orodja, razvitega v sklopu projekta ODYSSEE-MURE (t.i. rezultatska tabela energetske učinkovitosti oz. »energy efficiency scoreboard«), raziskovalci pa so primerjavo naredili na podlagi ocen za trenutno stanje energetske učinkovitosti, spremembe energetske učinkovitosti v preteklosti ter pričakovanega prihodnjega razvoja. Dobro nam gre glede trenutnega stanja, slabše pa pri spremembi v preteklosti in pri prihodnjem razvoju. Slovenija bo morala zato novi celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN) vzeti zelo resno in črke na papirju preliti v prakso, kar je bil do zdaj velik izziv.
Največ doprinesla gospodinjstva
Projekt ODYSSEE-MURE je pokazal, da so k izboljšanju energetske učinkovitosti Slovenije najbolj pripomogla gospodinjstva, sledita industrija in promet, ki je prispeval najmanjši delež. »Močno se je izboljšala tudi v storitvah, vendar imamo za ta sektor zanesljive podatke šele od leta 2022 dalje. Če ukrepov energetske učinkovitosti v Sloveniji ne bi izvajali, bi bila raba končne energije leta 2022 višja za 37 odstotkov,« je pojasnil dr. Fouad Al Mansour, vodja raziskovalne skupine na Centru za energetsko učinkovitost Instituta Jožef Stefan. Slovenija se v zadnjih letih aktivno ukvarja z izboljšanjem energetske učinkovitosti, ki je ključna za soočanje z izzivi odvisnosti od uvoza energije in omejenih energetskih virov, za blaženje podnebnih sprememb, zmanjšanje emisij onesnaževal zraka, izboljšanja konkurenčnosti gospodarstva ter obvladovanju stroškov za energijo.
Pri ukrepih energetske učinkovitosti je učinke sicer težko izmeriti, ker meritve zahtevajo znatno več podatkov, kot, na primer, le spremljanje učinkov ukrepov obnovljivih virov energije. Orodja razvita v sklopu projektov ODYSSEE-MURE pa omogočajo jasno spremljanje učinkov ukrepov energetske učinkovitosti.
Brez energetske učinkovitosti ni trajnostnega razvoja
Slovenija mora v skladu z Direktivo o energetski učinkovitosti do leta 2030 doseči prihranke energije, po letih postopno čedalje več. To pa seveda pomeni vse bolj ambiciozne ukrepe v vseh sektorjih. Poleg sheme obveznega zagotavljanja prihrankov, ki zmanjšujejo porabo pri končnih odjemalcih, Slovenija izvaja tudi alternativne ukrepe skozi programe Eko sklada, in Borzena, ukrepe v okviru kohezijske politike in druge programe učinkovite rabe energije. Na Institutu Jože Stefan ugotavljajo, da trenutno Slovenija sicer dosega potrebne prihranke, povečanje pa bo, pravijo, velik izziv.
