Če smo ljudje v petdesetih letih prejšnjega stoletja na leto pridelali okoli pet milijonov ton plastike, je danes skoraj 100 milijonov ton. Predstavlja približno sedem odstotkov odpadkov povprečnega gospodinjstva in osem odstotkov nafte, ki jo izčrpamo na leto. Kako pomembno jo je kupovati čim manj, je kristalno jasno. Tam, kjer se ji ne moremo izogniti, pa moramo vedeti, katero je možno reciklirati in kako jo pravilno ločevati. Pod imenom plastika se namreč skrivajo različne snovi, ki zahtevajo različne postopke predelave. Recikliranje ni vedno enostavno, zato so izdelki iz plastike označeni s standardnimi oznakami.
Plastični 1, 2, 3...
1 PET ali PETE, polietilen tereftalat se uporablja za plastenke (npr. za vodo, sokove, gazirane pijače) in embalažo za hrano.
V Sloveniji se PET plastika zbira in reciklira.
2 HDPE, polietilen visoke gostote je trpežen material, ki se uporablja za plastenke za mleko, detergente, šampone in plastične vrečke.
HDPE plastika se zbira in reciklira.
3 PVC, polivinilklorid je bolj problematičen material, ki se uporablja za cevi, folije za živila in nekatere embalaže.
PVC se v Sloveniji večinoma ne reciklira in pogosto konča v mešanih odpadkih.
4 LDPE, polietilen nizke gostote se uporablja za plastične vrečke, ovoje in folije.
V nekaterih primerih se reciklira, vendar le, če so izdelki označeni za reciklažo in zbrani na pravih mestih.
5 PP, polipropilen se uporablja za lončke za jogurte, embalaže za hrano, slamice in plastične pokrovčke.
Reciklaža je odvisna od lokalnega zbiranja odpadkov.
6 PS, polistiren, vključno s stiroporjem, se uporablja za embalažo za hrano, plastične kozarce in izolacijske materiale.
Običajni polistiren, iz katerega je trda plastika je v nekaterih primerih možno reciklirati, stiropor pa težko.
7 Ostalo: Ta kategorija vključuje različne mešanice plastike, ki ne spadajo v zgornje skupine (npr. polikarbonat ali bioplastika).
Večina te plastike ni reciklabilna in konča v mešanih odpadkih. Izjema so določene vrste bioplastike z oznako za kompostiranje.
Oznake za reciklirano plastiko imajo pred oznako še črko R. Označene so z RPET, RHDPE, RPVC, RLDPE, RPP, in RPS.
Preverite pri lokalnem centru
Reciklaža je odvisna od lokalnih centrov za predelavo odpadkov, zato je dobro preveriti, katere vrste plastike sprejemajo v vašem kraju. Praviloma v zabojnik z rumenim pokrovom odlagamo plastenke pijač, živil, čistil in pralnih sredstev, pločevinke živil in pijač, tetrapak, plastične vrečke in lončke, plastično embalažo šamponov, zobnih past in tekočih mil, plastično in aluminijasto folijo in embalažo iz stiropora.
Ne sodijo pa vanje plastične embalaže nevarnih snovi (motornih in drugih mineralnih olj, sredstev za zaščito rastlin, barv, lakov ipd.), celofan, CD-ji, DVD-ji in gramofonske plošče ter veliki plastični predmeti kot so plastične mize, kahlice, talne obloge itd. Praktično vse, kar ni embalaža, torej. To odpadno plastiko je treba odpeljati v zbirni center.
Kam gre zbrana plastika?
Iz plastične embalaže se izdelujejo cevi, tlakovci, avtomobilski deli, preproge, vrečke, čopiči kemični svinčniki, vžigalniki in še mnogo drugega. Iz tetrapaka - votle embalaže za tekoča živila (mleko, sok), ki je sestavljena iz kartona, polietilena in aluminijeve folije, pa izdelujejo tudi posebne plošče Tectan, ki se uporabljajo v pohištveni industriji.
