Danska, Nizozemska in Združeno kraljestvo so prve tri države na letni lestvici podnebnih učinkov, ki so jo v četrtek objavili na podnebnem srečanju COP29. Indeks uspešnosti glede podnebnih sprememb (CCPI) ocenjuje 63 držav in Evropsko unijo, ki so skupaj odgovorne za 90 odstotkov svetovnih emisij. Lestvico sestavljajo neprofitne organizacije Germanwatch, NewClimate Institute in CAN International, merijo pa napredek na področju emisij, obnovljivih virov energije in podnebne politike.
Prva tri mesta ostajajo prazna
Avtorji indeksa pravijo, da si nobena država ni prislužila enega izmed prvih treh mest na stopničkah. Danska na četrtem mestu je bila najvišje uvrščena država in edina, ki je dosegla visoko oceno za svojo podnebno politiko. Zelo visoko so jo ocenili v kategoriji obnovljivih virov energije, visoko pri emisijah toplogrednih plinov in podnebni politiki ter srednje pri rabi energije.
Leta 2022 je nova danska vlada objavila ambiciozne cilje glede podnebnih sprememb, pri čemer bi želeli biti podnebno nevtralni do leta 2045 namesto do leta 2050 in zmanjšati emisije CO2 za 110 %. Leta 2050 bi po tem scenariju dosegli negativno raven v primerjavi z ravnmi iz leta 1990. V podporo tem ciljem je vlada sklenila zgodovinski »Sporazum o zeleni Danski«.
Prvi z davkom na emisije živine
Del njega je tudi zakon, ki uvaja davek na emisije živine, prvi tak na svetu.. To je ukrep, ki so ga strokovnjaki s CCPI močno zagovarjali v prejšnjem letu. Od leta 2030 bodo kmetje plačali okoli 15 evrov na tono izpuščenega CO2. Višina davka od leta 2035 bo še precej višja in dosegala približno 40 evrov. Vlada bo obenem uvedla 60-odstotno davčno olajšavo v korist podnebno učinkovitih kmetij. Denar od pobranega davka bodo vračali v kmetijstvo - v zelene pobude, podnebno tehnologijo in preoblikovanje proizvodnje, usmerjene v kmetijske sektorje, ki se soočajo s težavami pri prehodu v trajnostno poslovanje.
Danci so si visoko oceno zaslužili tudi s svojo proaktivnostjo v mednarodnih razpravah o podnebju, predvsem pri pogajanjih o izgubah in škodi, kjer so bili med najbolj radodarnimi pri zagotavljanju finančne podpore. Ta skandinavska država je tudi del zavezništva Beyond Oil and Gas Alliance (BOGA), mednarodne koalicije vlad, ki si prizadevajo za postopno opuščanje nafte in plina.
Slovenija med srednje uspešnimi
Danski na petem mestu sledi Nizozemska, od katere pa avtorji v bližnji prihodnosti ne pričakujejo kaj dosti. Ugotavljajo namreč, da nova vlada ne obeta nič dobrega za podnebno politiko. Ima pa država nameščenih več sistemov za pridobivanje sončne energije kot celotna Afrika skupaj. Na šestem mestu je novinec na vrhu lestvice – Združeno kraljestvo. Vzpon si je zaslužilo predvsem zaradi postopnega opuščanja premoga in obljube vlade, da ne bo izdajala novih dovoljenj za projekte fosilnih goriv.
Največji svetovni onesnaževalki, Kitajska in ZDA, sta se uvrstili na rep lestvice, na 55. in 57. mesto med 67 državami. Slovenija se je na letošnji lestvici CCPI dvignila za 11 mest na 30. mesto in je zdaj med srednje uspešnimi državami glede podnebnih učinkov. Na področju emisij toplogrednih plinov in podnebne politike so nas ocenili kot srednje uspešne, nizko oceno pa smo dobili na področju obnovljivih virov energije in rabe energije.
Še vedno preveč fosilnih goriv
CCPI kaže, da obnovljivi viri energije hitro napredujejo v skoraj vseh državah z visokimi emisijami. Vendar se preveč držav še vedno oklepa fosilnih goriv, zlasti plina. Jan Burck iz Germanwatcha je na tiskovni konferenci opozoril, da še vedno obstaja ogromen odpor lobija proizvajalcev fosilnih goriv na uveljavljanje obnovljivih virov energije, vendar države ne bi smele pasti še globlje v past fosilnih goriv. To velja predvsem za države, kjer so velika najdišča. ”Ne morete povečevati svojih obnovljivih virov energije in še vedno proizvajati fosilnih goriv. Podnebno to ne deluje,” je dejal Burck.
