Ni lepšega kot načrtovati ozimnico ter razmišljati o sladkih marmeladah in džemih, okusni vloženi zelenjavi, čatnijih, zamrznjenih vrtninah in drugih dobrotah, na katere moramo misliti zdaj, da bomo v njih uživali, tudi ko bo zunaj bela snežna odeja ter le malo sveže zelenjave in sadja. Vlaganje v domači kuhinji nam ponuja možnost, da se izognemo kemičnim dodatkom in konzervansom v hrani. Domače dobrote so tudi cenejše, obenem bolj zdrave in kakovostnejše od kupljenih. Še zmeraj velja za najbolj problematičen način shranjevanja hranjenje svežih živil čez zimo v kleti. Različna živila potrebujejo različno temperaturo in vlago, da ostanejo sveža. Pozorni moramo biti tudi, kdaj obiramo plodove, da so primerno zreli, zdravi in seveda suhi. Obstajajo pa seveda tudi drugi načini, na katere ne smemo pozabiti.
Shranjevanje v mivki
Kar nekaj vrtnin brez težav prezimi tudi na vrtu, med njimi so por, kodrolistni ohrovt, zelena, korenje, določene vrste solate, peteršilj, motovilec … Če te možnosti nimate, lahko nekatere med njimi shranite v mivko. To je odličen način predvsem za korenovke, kot je korenje, pastinak, rdeča pesa, pa tudi korenina peteršilja. Brez težav v mivko shranimo tudi redkev, repo in gomoljno zeleno. Zelenjavo pred shranjevanjem očistimo in odrežemo vse zelene dele. Koreninice pustimo in jih odstranimo tik pred uporabo zelenjave. Strokovnjaki svetujejo, da je pridelke najbolje pobrati na suh dan, po biodinamiki označen kot dan, primeren za korenine.
Potek priprave
Potrebujemo večji zaboj, kamor bomo plodove shranili, in mivko. Del mivke stresemo v zaboj, toliko da so tla pokrita s približno 10 centimetri. Nanj položimo plodove, pri čemer pazimo, da se med seboj ne dotikajo. Tako bomo preprečili gnitje in prenos plesni s ploda na plod. Nato čez nasujemo mivko in dobro potlačimo. Po potrebi dodamo novo plast, pri čemer mora biti zadnja plast mivka, ki dobro prekriva vso zelenjavo. Hranimo v temnem in hladnem prostoru.
Vlaganje v kis
Tudi vlaganje zelenjave v kis nam omogoča, da bomo v zimskih mesecih lahko svoj jedilnik popestrili z okusno domačo zelenjavo, in možnosti imamo neskončno. Shranjujemo lahko zelene paradižnike, rdečo papriko, bučke z začimbami, gobe, korenje, rdečo peso, zelje, stročji fižol, kumarice … Za pripravo potrebujemo kakovosten alkoholni kis, ki naj vsebuje od pet do sedem odstotkov ocetne kisline. Potrebujete še sol in začimbe (poper, koper, janež, koriander), ki jih dodajate po okusu. Vlaganje velja za enega najstarejših načinov konzerviranja; nekoč so v kis vlagali celo sadje. Danes so priljubljena in zaželena skupna vlaganja, pri katerih vložimo več vrst napol kuhane zelenjave. Uporabimo lahko zeleni stročji fižol, majhne čebulice za vlaganje, bučke, cvetačo, fižol, zelje, korenje, papriko, zelene paradižnike ter začimbnice. Zelenjavo zložimo v steklen kozarec in prelijemo z začinjenim brezbarvnim kisom.
Vkuhavanje
Vkuhavanje običajno uporabljamo pri shranjevanju sadja. Z vkuhavanjem pripravljamo kompote, marmelade in sokove, velikokrat pa tudi paradižnik, ko ga uporabimo za paradižnikovo mezgo ali sok. Nikar ne pozabite, da je za vkuhavanje primerna večina poletne zelenjave; paradižnike, rdečo papriko, bučke in feferone lahko spremenite v okusne omake, ki jih shranite v tesno zaprte steklene kozarce in jih uporabite kot omake pri čipsih, tortiljah, testeninah, mesu ... Vkuhavamo jih, dokler ne dobimo želene gostote. Pomembno je, da si poleg primernih kozarcev zagotovimo tudi pokrovčke, ki bodo dobro tesnili. Ne pozabite na domače začimbe, ki bodo še oplemenitile okus.
Čatniji
Čatniji so pravzaprav indijska različica omak. Običajno gre za sladkokisle omake, mešanice sadja in zelenjave, ki so jim dodana zelišča in začimbe, ki jih počasi kuhamo in dušimo v kisu ter sladkorju. Kot veleva pravilo, se pri pripravi čatnijev uporabljajo le tople začimbe, kot so cimet, klinčki, ingver in kardamom. Prednost čatnija je, kot velevajo strokovnjaki, zelo dolg rok trajanja, če ne celo neomejen, saj naj bi veljalo, da starejši ko je, boljši postane. Uporablja se kot priloga različnim jedem.
Zamrzovanje
Odkar so na voljo zamrzovalne omare in skrinje, velja zamrzovanje za enega boljših načinov shranjevanja zelenjave in sadja. Tako bomo lahko uživali v okusu in svežini še mesece po tem, ko smo zelenjavo in sadje že odbrali. Paziti moramo le, da je hrana, ki je namenjena zamrzovanju, primerno sveža, zrela in zdrava. Zamrzniti jo moramo v najkrajšem možnem času, potem ko smo jo odbrali. Le tako bo ohranila največ hranljivih snovi. Večina svežega sadja bo v zamrzovalni skrinji zdržala do enega leta. Pri shranjevanju zelenjave pa velja pravilo, da jo je treba blanširati (za nekaj minut potopiti v vrelo vodo). Tako naj bi ohranila barvo, okus in več hranljive vrednosti.
Sušenje sadja in zelenjave
S sušenjem sadju in zelenjavi odvzamemo vodo oziroma poskrbimo, da v njej ostane le minimalna količina vlage. Dosežemo, da hrana ne bo zgnila, prav tako bomo preprečili plesnim in bakterijam napad in razvoj. Hrano, odvisno od posamezne vrste, sušimo na zraku, soncu, v pečici, aparatu za sušenje. Za sušenje so primerni zelenjava (predvsem paradižniki, olive, paprika, česen, čebula, grah, fižol v zrnju, gobe), začimbe (vse vrste začimbnic) in sadje (jabolka, breskve, marelice). Po sušenju jih shranimo v papirnate vrečke, s čimer omogočimo nadaljnje izsuševanje, lahko pa iz njih naredimo zeliščne mešanice ali začimbno sol, zeliščno olje …
Sušenje zelišč Zelišča nabiramo tik pred začetkom cvetenja, saj takrat vsebujejo največ eteričnega olja, ki daje značilen vonj. Nabiramo jih ob sončnem vremenu, čim bolj zgodaj. Najlažje in najlepše jih bomo posušili na zraku, povezane v šopke in obešene v topli, suhi in zračni sobi ali na soncu. Ko so suha, lahko pripravimo zeliščne mešanice. Posušena zelišča zdrobimo s prsti ali valjarjem, stolčemo v možnarju ali zmeljemo v mlinčku.
Pesto
Priprava pesta je enostaven, a hkrati odličen način za shranjevanje svežih začimb in zelišč. Odličen je bazilikin, peteršiljev, rukolin, orehov, lešnikov in še kak od pozabljenih pestov. Posebnost pestov je, da gre za mešanico svežih zelišč, oreščkov ali drugih plodov, povezanih z začimbami, olivnim oljem in soljo, ki jo do gladkega zmeljemo s paličnim mešalnikom. Običajno se v pesto dodajajo še pinjole, česen, sušeni paradižniki, poper, mandljeva jedrca … Uporabljamo jih kot dodatek testeninam, omakam, kot namaz za kruh ali odlično dopolnilo solatnemu prelivu.
Fermentiranje zelenjave
S postopkom fermentacije pri nas shranjujemo zelje in repo, medtem ko druge zelenjave praviloma ne fermentiramo. Fermentacija je priljubljena predvsem v korejski kuhinji, od koder prihaja tudi kimči, ki postaja vse priljubljenejši tudi pri nas. Prednost fermentacije je, da mikroorganizmi razgradijo ogljikove hidrate, ki postanejo lažje prebavljivi. Fermentirana hrana vsebuje številne dobre bakterije, ki koristijo našemu črevesju in krepijo celoten imunski sistem. Obstaja veliko različnih receptov, pri večini pa je osnovna sestavina kitajsko zelje. Dodamo mu lahko korenje, česen, čebulo, ingver …
Galerija
Poglej vse fotografije (4)
