Plodove obiramo precej mlade, takšne, ki so na otip čvrsti. Uživamo jih lahko pečene, kuhane ali surove ter jih uporabljamo kot dodatek ali kot gostilo za juhe in omake. Plodove okre obiramo sproti, vsak dan, sicer hitro zrastejo preveč ter postanejo nitasti in manj uporabni. Lahko jih sušimo in dodajamo kot začimbo. Neoprane plodove lahko shranjujemo v hladilniku, tam bodo zdržali do tri dni. Sicer jih lahko sušimo ali zamrznemo. Okusni so tudi listi, ki jih lahko dodajamo solatam.
Okro sicer poznamo pod različnimi imeni, na primer tudi kot slez ali bamijo. Gre za trajnico iz družine slezenovk. Njena domovina je Afrika, pogosto je prisotna tudi v azijskih jedeh. Užitni so podolgovati zeleni plodovi, ki zrastejo v dolžino do 20 centimetrov in so polni drobnih okroglih semen. Okra je praviloma eno- do dvoletnica, grm pa zraste tudi do dva metra visoko, zato jo mnogi sadijo ob ograje.
Plodovi na voljo vse poletje
Najboljši so plodovi živozelene barve, ki so prekriti s puhom in na otip čvrsti. Obiramo jih sproti in praviloma prve že dva meseca po sajenju. Najbolje bo, če jih oberemo vsak dan, sicer precej hitro zrastejo preveč in preveliki niso več uporabni. Prav tako okre ne smemo predolgo shranjevati, v hladilniku naj bo največ tri dni. Lahko pa jo sušimo ali zamrznemo. V plodu okre je lepljiva tekočina, ki jo nekateri obožujejo, spet drugi pa je ne marajo. Okra se sicer najpogosteje uporablja pri pripravi različnih juh, enolončnic in omak. V Indiji je tako priljubljena, da je na jedilniku skoraj vsak dan, pogosto jo uporabljajo tudi v Egiptu, Grčiji, Iraku, na Cipru … Pri nas je še slabo poznana, a vse bolj pridobiva veljavo. Vse bolj priljubljena postaja v japonski kuhinji, kjer jo ocvrejo v tempuri in postrežejo s sojino omako. Odlično se poda tudi k jedem s paradižnikom, čebulo ali koruzo ter je okusna v kombinaciji s školjkami in ribami.
Vir vitaminov in mineralov
Okra je bogata z vitamini A, C , K in B6. Vsebuje še folate, riboflavine, niacin, kalcij, mangan, magnezij, baker in kalij. Znana je po antioksidativnem delovanju, pri čemer je vredno izpostaviti predvsem betakaroten, lutein in zeaksantin. Prisotni antioksidanti zmanjšujejo tveganje za razvoj raka prostate, rutin in kvercetin pa naj bi pozitivno vplivala na živčni sistem, a pravih dokazov še ni. Redno uživanje okre naj bi pripomoglo k zdravi nosečnosti. Vsebuje namreč veliko folata, ki je pomemben, da nosečnost poteka brez zapletov, k temu prispeva tudi veliko vitamina C. Ponekod okro uporabljajo tudi kot preventivo pred sladkorno boleznijo, saj je bogata s prehranskimi vlakninami in drugimi hranili, zato pomaga uravnavati krvni sladkor. Zaradi vlaknin pa je nepogrešljiva pri urejanju prebave. Že omenjene prehranske vlaknine so koristne za zdravje celotnega prebavnega sistema. Vitamin A poskrbi tudi za zdravje sluznice in tako pripomore, da prebavni trakt deluje tako, kot je treba.
