Danes pod okriljem Svetovne zveze za spanje obeležujemo svetovni dan spanja, ki letos poteka pod sloganom "Urejeno spanje za zdravo prihodnost". Slogan opozarja na osnovno človekovo potrebo po urejenem spanju in poudarja problem motenj spanja, ki so v zadnjem letu zaradi pandemije covida-19 zelo pogoste, opozarjata evropski ekspertinji za motnje spanja izr.prof.dr. Leja Dolenc Grošelj dr.med. in doc.dr. Barbara Gnidovec Stražišar dr.med.iz Centra za motnje spanja.
"Koronasomnija"
Ameriški somnologi iz Mayo klinike poročajo o pojavu "koronasomnije". Gre za močno povečan pojav kronične nespečnosti v splošni populaciji. Na Kitajskem je na primer lani prišlo do zvišanja kronične nespečnosti v splošni populaciji iz 14,6 odstotkov na 20 odstotkov, v Italiji in Grčiji celo na 40 odstotkov, navajata Dolenc Grošljeva in Gnidovec Stražišarjeva. Opozarjata, da se je zaradi globalne krize in povečanega stresa močno povečala tudi anksioznost ob uspavanju. Poleg zdravstvene situacije in gospodarske krize pa je na spalne navade vplivalo tudi delo in šolanje od doma, ki je še dodatno porušilo ritem spanja in budnosti.
Popoldanski dremeži
Uspavanje se je zakasnilo, spet so se pojavili kratki popoldanski dremeži. Dnevno spanje pa ni enako nočnemu oziroma je slab nadomestek nočnega spanja, izpostavlja Stražišarjeva. Podnevi namreč ne izločamo hormona spanja, melatonina, naša telesna temperatura je višja. "Kratek spanec po kosilu (siesta, kot ga imenujejo na mediteranu) je dovoljen, če zvečer nimamo težav z uspavanjem. Mora pa biti ta spanec res kratek (od 15 do 30 minut), sicer sprostimo preveč ‘spalnega pritiska’ in zvečer težje zaspimo".
Pravi, da imajo nasveti, ki jih je zaslediti tudi na spletu – naj posameznik ponoči zaspi in se zjutraj zbudi vedno ob isti uri – tudi strokovno podlago. "Ljudje smo cirkadiana bitja. Vse ritme v našem telesu (budnost/spanje, nihanja telesne temperature, krvnega tlaka, različnih hormonov ipd.) usklajuje naša notranja biološka ura. V njej se geni prepisujejo v periodi, ki je pri večini ljudi nekoliko daljša od 24 ur. Če želimo torej biti usklajeni s 24-urnim ciklusom dneva in noči ter imeti usklajene ritme, je nujno, da zunanji t.i. dajalniki časa (zeitgebers) našo uro vsak dan znova resetitajo na 24-urno periodo. Najpomembnejši dajalniki časa so izmenjevanje svetlobe in teme ter ritem naših dejavnosti (ura spanja, prebujanje, redne družabne dejavnosti, obroki hranjenja ipd.). Če gremo spat vsak dan ob drugi uri, so naši notranji ritmi neusklajeni/desinhronizirani, takrat se ne počutimo dobro (primer: jet-lag ali sindrom hitre menjave časovnih pasov), dolgoročno pa je takšna desinhronizacija tudi škodljiva za zdravje (srčno-žilne in možgansko-žilne bolezni, sladkorna bolezen, karcinomska obolenja...)".
Ravno zato se pojavijo težave pri izmenskem oziroma nočnem delu. "Naš organizem se ne more prilagoditi v celoti, kar dolgoročno vodi v okvare zdravja. Nekateri ljudje lažje menjavajo ritme, s starostjo pa nam ta sposobnost upada. Od tod logična osnova za omejitev nočnega dela/dežurstev po 50. letu starosti. V tujini (Danska) imajo na primer ženske, ki so več kot 30 let opravljale izmensko delo in nimajo drugih rizičnih dejavnikov ter zbolijo za rakom dojke, to priznano kot poklicno bolezen. Pri pekih pomaga predvsem, če so bolj zgoden kronotip (nagnjenje posameznika k spanju v določenem delu dneva) oz. 'škrjanci' saj gredo ti zvečer prej spat in lažje vstajajo bolj zgodaj, saj je glavnina pekovskega dela v zgodnjih jutranjih urah".
Šest ur je premalo
Če se posameznik z dovolj spanca še vedno zbuja nespočit, nenaspan in ima preko dneva čezmerno dnevno zaspanost, gre za motnjo spanja, torej njegov spanec ni dovolj kakovosten.
Priporočljiva količina spanja za odraslega je sedem do devet ur. Redki so posamezniki, ki jim zadostuje tudi manjša količina spanja (ang. "short sleepers"), da lahko čez dan normalno opravljajo obveznosti in aktivnosti. Stražišarjeva je ob tem navedla izsledke raziskave "Z zdravjem povezan vedenjski slog", ki jo je lani izvedel Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ): Glede na priporočila (7-9 ur spanja dnevno) dovolj dolgo spi le 33 odstotkov moških in 37 odstotkov žensk med 18. in 74. letom starosti.
Zvečer omejimo sedenje pred zasloni
Epidemija covida-19, ob kateri so bili zlasti mladostniki ob šolanju na daljavo čezmerno izpostavljeni svetlobi računalniških zaslonov in ob tem preživeli tudi več časa sede v zaprtih prostorih ter bili posledično manj telesno aktivni, prinaša dodatna tveganja za kronično neprespano populacijo. Stražišarjeva zato izpostavlja pomembnost gibanja in naravne svetlobe predvsem zjutraj, svetuje zmerno telesno aktivnost popoldan ter umirjeno in ne preveč osvetljeno okolje zvečer. "Predvsem zvečer omejimo sedenje pred zasloni, saj ga je že ob delu preveč. Modra svetloba, ki jo oddajajo pa nam zvečer lahko zavre izločanje hormona spanja," pove in izpostavlja, da je sedaj, ko več delamo od doma vselej dobro imeti ločeno spalnico in delovni prostor, predvsem pa naj bo postelja namenjena zgolj spanju in ne delu.
Povezava med motenim spanjem in prizadetostjo covidnih bolnikov
Dolenc Grošljeva in Gnidovec Stražišarjeva izpostavljata tudi, da so tuje študije pokazale povezavo med motenim spanjem in prizadetostjo bolnikov ob okužbi z novim koronavirusom. Raziskave kažejo, da bolniki z nespečnostjo razvijejo slabši imunski odgovor na okužbo s covidom-19 in imajo hujši potek bolezni, kar je skladu s predhodnimi študijami, ki so pokazale, da je pri osebah ki spijo manj, imunski odgovor oslabljen in zato lažje zbolijo za respiratornimi obolenji kot osebe, ki spijo dobro. Torej je spanje tisto, ki nas posredno varuje pred hujšim potekom bolezni. Vemo, da je urejeno spanje (vsak dan ob približno istem času s ponavljajočim se številom ur kakovostnega spanja) povezano z boljšo kakovostjo življenja v vseh starostnih obdobjih. Tisti, ki redno in dobro spijo, so bolje razpoloženi, imajo boljšo psihomotorično uspešnost in akademske dosežke. Izkazalo se je, da prekratko spanje povezano tudi s slabim duševnim zdravjem. Zato je v času pandemije s covid-19 zelo pomembno, da spimo dobro in skrbimo za urejenost našega spanja, poudarjata in pravita, da dober spanec omogoča blažji potek bolezni in izboljša imunski odgovor na cepivo.
Zaključujeta, da nam bo le primeren cirkadiani ritem spanja in budnosti omogočal čim lažjo vrnitev v ustaljen ritem službenih, šolskih in univerzitetnih obveznosti po koncu epidemije.
