Kadar smo dehidrirani, se volumen krvi zmanjša, kar vodi v znižanje krvnega tlaka, posledica pa je lahko opazna tudi v pospešenem bitju srca, saj mora to delovati z večjo močjo.
Če smo natančni, to pomeni od 60 do 100 utripov na minuto, če pa jih je več, to stanje imenujemo tahikardija. Za to je značilno neenakomerno in pospešeno bitje srca, vzrokov, če izključimo predvsem srčno-žilne bolezni, pa je več.
Stres
V stresnih situacijah se sprošča hormon kortizol, ki predvsem pospešuje srčni utrip in povišuje krvni tlak. Pospešeno bitje srca v stresnih okoliščinah, če te niso pogoste, ni nič neobičajnega.
Tesnobnost
Anksiozne motnje so skupina najpogostejših duševni bolezni na svetu. Tudi pri tesnobi in tesnobnih napadih se sprošča hormon kortizol, ki, kot že rečeno, pospešuje srčni utrip in zvišuje krvni tlak. Pri blagih oblikah tesnobe se lahko delno in večkrat umirimo sami, različni strokovnjaki priporočajo, da je najboljše, da se ob napadih osredotočimo na lastno dihanje in štejemo vdihe. Pri resnejših oblikah in tudi sicer pa je najboljše, da poiščemo strokovno pomoč, kot bi jo poiskali v vseh drugih bolezenskih stanjih.
Pomanjkanje spanca
Med pogostejše vzroke pospešenega bitja srca spada pomanjkanje spanca. Odrasli ljudje bi si morali v povprečju zagotoviti vsaj od sedem do osem ur spanca na dan, saj le tako telesu omogoča popolno dnevno regeneracijo.
Med nosečnostjo ima žensko srce dodatne »naloge« zaradi potreb ploda. Po mnenju strokovnjakov do konca nosečnosti maternica prejme petino materine oskrbe s krvjo, količina krvi, ki jo črpa srce na dan, pa se poveča za 30 do 50 odstotkov. V nosečnosti je torej normalno, da ima nosečnica približno 90 utripov na minuto, če pa vas vseeno skrbi za lastno zdravje, se vsekakor posvetujte z zdravnikom.
Težave s ščitnico
Ščitnica proizvaja veliko hormonov, ki nadzorujejo praktično vse glavne organe v telesu. Pomanjkanje ščitničnega hormona lahko upočasni srčni utrip, medtem ko lahko prevelika količina tega hormona deluje nasprotno in srčni utrip pospeši.
