Mario Samobolec zagovarja energijsko ravnovesje v zdravi prehrani in pravi, da bi to morali upoštevati vsi. Hkrati meni, da moramo v svoje telo vnesti dovolj raznolikih hranil, česar pa številne diete žal ne upoštevajo. Pri zdravi prehrani moramo biti predvsem dosledni in se o njej odločati premišljeno. Zelenjava in sadje sta recimo zdrava in ju ne bi smeli izločati iz prehrane, zavedati pa se moramo tudi, da »naravni zrezek ni isto kot pašteta«.
Zakaj se ljudje odločamo za ekstreme v prehrani? Recimo za izločanje določenih živil ...
Če bi se več ljudi to vprašalo, bi bilo tega manj. Eden izmed glavnih razlogov je želja po hitrih rešitvah, ker v današnjem svetu nismo vajeni več čakati, tudi na rezultate pri vadbi, videzu, hujšanju, zdravju ne. Zato se poslužujemo tistega, kar obljublja najhitrejše rezultate. To pa izkoriščajo ponudniki storitev, dopolnil, diet, idej.
Druga stvar pa so ideološka prepričanja, ki lahko dosegajo tudi ravni religije ali politike. Ne gre več za surovo znanost, ampak imajo ljudje odnos, ki to presega. Radi bi pustili svoj pečat, radi bi posredovali idejo o svetu in v skladu s tem tudi izbirajo način prehrane, bolj v skladu s tem kot zaradi vpliva na zdravje. V ekstremnih primerih so ga celo pripravljeni žrtvovati.
Veliko stvari pa je tudi v modi ...
Premagati svojo fiziologijo, svoje možgane in potrebe je nemogoče. Naše telo si bo na koncu vedno vzelo tisto, kar potrebuje. Lahko ga bomo pripeljali v neki ekstrem pomanjkanja; imamo dobro dokumentirane podatke, kako ljudje na koncu posegajo po ekstremnih polih. Po eni strani se nekemu živilu odpovedujejo, nato pa se z njim prenajedajo. Mi poskušamo upoštevati želje in ideologijo posameznika, a se vseeno vrnemo na začetek in pogledamo tudi, kaj je pomembno za njegovo zdravje. Recimo koliko energije in hranil potrebuje ter kako jih bo dobil.
Se ljudje premalo zavedamo, da lahko zaradi izločanja določenega živila pride tudi do bolezni? Ne nujno do rakovih obolenj, ampak do kakšnih drugačnih zdravstvenih težav.
Ljudje se posledic svojih prehranskih izbir ne zavedajo, ker te niso akutne. Če danes jem slabo hrano, če jem narobe, če danes jem neumnosti, jutri ne bom čisto nič manj zdrav. Doslednost takih dejanj vodi v težave, to pa je tisto, kar ljudi zavede. »Aha, saj mi nič ni.« Če v tem vztrajajo dlje časa, je lahko že prepozno, velikokrat pa ljudje niti ne povežejo, da do tega pride zaradi spremembe v prehrani, ampak temu preprosto rečejo na primer stres, izgorelost ... Najdemo vzrok v nečem, kar je zunaj našega dosega.
Če recimo mleko ali žitarice izločimo za dlje časa, telo pripeljemo do tega, da se prilagodi. Produkcija določenih prebavnih encimov, ki so potrebni za prebavo, se zmanjša. Če potem to živilo spet začnemo uživati v normalnih količinah, kar zahteva več encima, bo to privedlo do posledic. Ne gre za to, da telo to živilo zavrača, gre le za to, da se mora telo nanj spet navaditi.
Kako pa vi gledate na razna prehranska dopolnila?
Če je s prehrano vse v redu, če posameznik uživa dovolj različnih skupin živil, potem so prehranska dopolnila v večini odveč. Izjema je morda vitamin D, ki ga je v prehrani težko dobiti, morda železo pri določenih ljudeh. Seveda je treba dopolnila uporabljati smotrno, na osnovah analize človeka in njegovih potreb. Na drugi strani pa imamo zlorabo prehranskih dopolnil, ker ljudje niso pripravljeni spremeniti svojih prehranskih navad. Človek bi rad užival slabo hrano, čez bi pojedel dve tableti in verjel v to, da je bil hamburger kar naenkrat zdrav, ker je v telo vnesel dve plasti vlaknin.
Potrebe po prehranskih dopolnilih bi morale biti skladne z realnimi potrebami in pomanjkanji pri vsakem posamezniku, in ne posplošene na vse prebivalstvo.
