Zeleno uvrščamo v družino kobulnic in velja za zelenjavo, pri kateri so uporabni in užitni vsi njeni deli. Stebelna ali belušna zelena ne naredi gomoljev, a je njeno steblo krepkejše, medtem ko gomoljna zelena naredi okusne in aromatične gomolje, ki jih najpogosteje uporabljamo za juhe in omake. Ne pozabimo pa tudi na listno zeleno, ki jo prepoznamo predvsem po aromatičnih listih.
Vir vitaminov
Zeleno so poznala že stara ljudstva, Egipčani, Rimljani pa tudi Grki. Grki so jo opevali kot sveto rastlino in jo uporabljali predvsem kot afrodiziak. Prav tako pa je bila nepogrešljiva po bučnih zabavah in praznikih, saj so verjeli, da zdravi alkoholnega mačka, vsekakor pa drži, da v njej najdemo številne vitamine. Med njimi kraljujejo vitamini B-kompleksa, ki so nepogrešljivi pri varovanju našega živčnega sistema, vsebuje pa tudi precejšnjo količino vitaminov C in E.
Nepogrešljiva v času diet
Stebelno zeleno priporočajo tudi pri številnih dietah, saj vsebuje le 10 kilokalorij. Lahko jo uživate surovo ali pa si jo pripravite v juhah in različnih solatah.
Pomaga pri vnetjih in prehladih
Dokazano blaži vnetja, zato nanjo nikar ne pozabite, ko se srečujete z bolečinami v sklepih in v času prehladnih obolenj. Redči sluz v dihalnih poteh in tako lajša njeno izločanje, pomaga pri astmi in pri težavah z nečisto kožo. Če trpite za nespečnostjo, naj bo zelena živilo, ki ga boste uživali pred spanjem. Izboljšala bo vaše počutje, saj vsebuje številne minerale, med katerimi izstopa magnezij. Odlikujejo jo različna eterična olja, ki bodo poskrbela za vašo pomiritev. Dobro vpliva tudi na kislinsko-bazično ravnovesje telesa in dobro dene prebavi. Deluje kot blag diuretik in tako čisti naše telo. V jetrih pospešuje nastajanje in izločanje seča in sečne kisline iz sklepov. Znižuje raven slabega holesterola in skrbi za zdrav krvni tlak. Z enim steblom zelene pokrijemo do 10 odstotkov dnevih potreb po vitaminu A, ki ščiti oči in preprečuje s starostjo povezano slabšanje vida.
