So daleč najbolj zapleten organ v človeškem telesu, saj nadzirajo delovanje vseh drugih organov in organskih sistemov. Hkrati nam omogočajo, da oblikujemo besede, računamo, poslušamo glasbo, smo zaljubljeni itd. Mirno lahko rečemo, da so vsaki možgani neprimerno boljši od še tako modernega računalnika. Vendar z leti pešajo in lahko tudi zbolijo. Od vsega se vsi najbolj bojimo demence, saj se zavedamo, da nam nič ne pomaga zdravo telo, če zbolijo možgani.
A marsikaj lahko storimo, da bi upočasnili staranje možganov in zmanjšali tveganje za pojav demence. Marsikatera zel, ki raste na našem planetu, tudi preprečuje in lajša demenco, to bolezen starejših, čeprav lahko za njo zbolijo tudi mladi. Doslej je bil najmlajši bolnik z Alzheimerjevo boleznijo v ZDA star komaj 29 let.
Gotu kolo (azijsko dišečo perlo) so tisočletja imenovali »vodnjak življenja« in jo uporabljali za lajšanje mnogih težav v Indiji, na Kitajskem in Indoneziji. Gotu kola uspeva tudi pri nas, le mraza ne mara, zato jo je treba dati čez zimo na toplo. Raste v vodi in njeni okolici. Ima majhne lističe v obliki možganov. Cvetovi so beli ali rahlo vijolični, sadeži so majhni in ovalni. Za zdravljenje uporabljajo liste in steblo. Uporablja se sveža v kuhinji (kot juha, špinača, smuti), tudi kot čaj, krema ali prah. Že pred stoletji so jo uporabljali predvsem za izboljšanje umskih sposobnosti, pri psihičnih motnjah, pa tudi za zdravljenje težav s kožo, kot so rane, luskavica in gobavost. Tradicionalni kitajski medicini pritrjujejo ameriški strokovnjaki, ki pravijo, da ta zdravilna rastlina res izboljša spomin, odpravlja nespečnost in tesnobo. Umirja tudi hiperaktivnost otrok (ADHD). Dobi se tudi v obliki kapsul.
Rožmarin je zimzeleni sredozemski grm, ki maja in junija zacveti bledo modro ali vijoličasto. Je cenjena začimba, v ljudskem zdravilstvu pa ga že stoletja uporabljajo za boljši spomin, izboljšanje prebave in prekrvitve. Uporabni deli rožmarina v zdravilne namene so cvetovi in listi. Cvetove nabiramo v polnem razcvetu, nato jih posušimo. Vedno zelene liste lahko nabiramo kadarkoli ali jih hitro posušimo. Posušeni imajo značilen vonj in rahlo grenak okus. Skodelica čaja iz rožmarina prinese miren spanec, sicer pa iz njega delamo tinkture, eterično olje in mazilo za hitrejše celjenje brazgotin. Lahko si pripravimo kopel, tako da pest suhega rožmarina stresemo v liter vrele vode, pokrijemo za pol ure in zlijemo v vodo v kadi.
Za zdravje možganov fitoterapevt Jože Majes priporoča:
Po njegovih besedah je malo znano, da lahko demenco povzročijo tudi večkratne poškodbe glave. V tem smislu so še posebej prizadeti boksarji, nogometaši, ljudje po prometnih nesrečah, smučarji, deskarji na snegu, pretepači itd. Demenca lahko nastane tudi zaradi nezdravljene lymske borelioze, ki se prenaša s klopi, zaradi dolgotrajnega stresa, tesnobe in predvsem depresije, sladkorne bolezni tipa 2, pomanjkanja vitamina B12 itd.
Priporoča pitje čaja iz rožnega korena. In poudarja, da za zdrave možganov ni pomembna le telesna, temveč tudi možganska vadba: učenje, branje, ples itd.
Oreh, ki ima obliko možganov, cenijo tudi Američani. Stari Slovani pa so verjeli, da je oreh sveto drevo, ki varuje pred nesrečo. Zato marsikdo pravi, da en oreh na dan odžene demenco stran. Redno uživanje manjših količin tudi zniža maščobe in holesterol v krvi, zavira nastanek srčno-žilnih obolenj in učinkuje protivnetno. Orehe jejte surove, v Aziji iz debel pridobivajo tudi sok, po okusu podoben javorjevemu. V naravnem zdravilstvu je zelo cenjeno orehovo olje, ki pomaga pri kognitivnih motnjah, uravnavanju telesne teže, čisti kri in spodbuja delovanje ledvic.
Ginko (ginko biloba) je najstarejša še živeča vrsta drevesa na svetu. Pred ledeno dobo je bil razširjen v Evropi in Severni Ameriki, med njo pa je preživel le v nekaterih predelih Kitajske. Do današnjih dni se je ohranil predvsem po zaslugi budističnih duhovnikov, ki so ga gojili kot sveto drevo v parkih svojih templjev. Danes je priljubljen v parkih po vsem svetu. O zdravilnosti ginkovih listov so pisali že Kitajci, mnogo stoletij pred Kristusom. Čaj iz posušenih listov drevesa, ki se pripravi kot poparek, krepi spomin, je koristen za srce in pljuča ter za zdravljenje astme. Dobi se tudi v obliki prahu in tablet. Zdravilne snovi v ginku blažijo tudi žilne krče in širijo žile v možganih. Zaradi okrepljene prekrvitve možganov so misli bistrejše, čustva pa se umirijo. Zdravljenje starostnih tegob s pomočjo ginka je vredno pozornosti, saj bi lahko pomagal odpraviti številne simptome, med njimi omotičnost, glavobol, zvonjenje v ušesih, opešano pomnjenje, nezbranost, nespečnost, občutek strahu in nerazpoloženost. Ginkov listni izvleček ali prečiščena zmes ginkolidov je v več zdravilih naravnega izvora na zahodu, samostojno zdravilo je na voljo tudi pri nas.
Andrographis paniculata (v Indiji imenovana maha-tikta, pri nas malo znana zel, imenovana zelena chireta) je v Aziji znana kot kraljica grenčic. Tam predvsem liste in korenino, ponekod tudi celo rastlino, uporabljajo za boljši spomin. Hkrati naj bi preprečevala nastanek raka. Rastlina raste pokončno, do višine od 30 do 110 cm, na vlažnih in senčnih predelih. Uporablja se kot čaj, dobi se tudi v kapsulah.
Rožni koren, ponekod v Sloveniji mu rečejo roženburc (diši po vrtnici), raste visoko v gorah. Ameriški strokovnjaki so sibirski rožni koren razglasili za čudežno rastlino, ki naj bi zdravila možgane, preprečevala demenco in zdravila vse od raka do depresije. Rožni koren se že stoletja uporablja v Aziji, poznali naj bi ga tudi Vikingi. Pri nas ga je prvič omenil Valvazor. Pri tej trajnici so najbolj uporabne korenine, ki jih očistijo, razrežejo in posušijo na zraku. Pije se nihov čaj, lahko jih namočite v teranu in potem vsak dan zaužijete eno žlico. Ščepec zdrobljene korenine rožnega korena lahko zmešate s ščepcem kurkume in žličko medu ter vsako jutro na tešče pojeste. Izboljšuje zdravje možganov, krepi žile, imunski sistem in daje energijo.
Žajbelj je zdravilna rastlina z bogato preteklostjo. Grgranje žajblja pri vnetjih v ustni votlini in grlu poznamo skoraj vsi. Za dezinfekcijo grgramo rahlo mlačen čaj. Žajbelj je kot stimulans nz možgane, pomagal naj bi pri Alzheimerjevi bolezni. Hkrati je blago odvajalo, učinkuje protivnetno, protimikrobno, poleg tega spodbuja tek. Najuporabnejši so listi, posušene hranimo v steklenem kozarcu. Eterično olje razkužuje in lajša krče, čreslovina povečuje učinek proti driskam. Žajbelj naj bi ohranjal tudi vitalnost spolnih organov in ob rednem pitju malce odložil prezgodnjo meno pri ženskah ter andropavzo pri moških. Če zaradi grenkega okusa ne marate žajbljevega čaja, ga lahko uporabljate v kuhinji. Z njim lahko začinite paradižnikovo omako ali svežega uporabite v omletah. Kako pripravimo čaj? Eno do največ dve žlički zeli stresete v pol litra vrele vode in kuhate natanko tri minute, da odstranite eterična olja, ki niso zaželena za uživanje. Pozor: žajblja ne uporabljajte med nosečnostjo in epileptiki.
Žafran je več kot samo najdražja začimba na svetu. Posebno dobro se ujame z ribami, govejim mesom in rižotami. Večina ne pozna njegovih zdravilnih lastnostih. Vpliva na izboljšanje spomina, vida, proizvaja hormone, ščiti pred prehladi, uporablja se še pri nespečnosti in depresiji ter Alzheimerjevi bolezni. Prav tako je znan po svojih protirakavih učinkih.
Pravi kolmež je okrog meter visoka močvirnata trajnica, izvira iz Azije, pogosto pa rase ob ribnikih in močvirjih v Evropi ter severovzhodni Ameriki. Že od starih časov je čislan kot eno najmočnejših sredstev za spodbanje teka in urejanje prebave, sprošča vetrove in odpravlja krče, pomaga pa tudi ob želodčnem vnetju in razjedah. Pospešil naj bi tudi splošno celično presnovo, krepil osrednji živčni sistem ter pomirjal in lajšal kognitivne motnje. Vrelo vodo prelijte čez pol žličke posušene zeli, za krajši čas pokrijte in pijte med obroki. Lahko trikrat na dan. Zdravilno je tudi eterično olje. Če si ga vtiramo v mišice, jih sprosti in preprečuje krče.
Ašvaganda (indijski ginseng) je že dolga stoletja znana zdravilna rastlina. Ima neskončno veliko zdravilnih učinkov. Tako med drugim pomirja, izboljša razpoloženje, lajša tesnobo, blaži depresijo, blaži stres, učinkuje proti nespečnosti, spodbuja regeneracijo, zjutraj pa poživlja in okrepi. Tudi možgane! Lahko jo pijete v čaju, in sicer čajno žličko posušene korenine potopite v skodelico vrele vode in pustite vreti približno 15 minut, nato precedite. Na dan lahko popijete do tri skodelice čaja. Ašvaganda je na voljo tudi v kapsulah.
Brahmi, imenovano tudi zelišče vseh zelišč, je zdravilna rastlina, visoka okrog enega metra, močvirnata trajnica, ki izvira iz Azije, pogosto pa rase tudi ob ribnikih in močvirjih v Evropi ter severovzhodni Ameriki. Je tradicionalno zelišče vzhodne, naravne medicine in je v uporabi že od približno pet tisoč let pred našim štetjem. Zahodni svet jo spoznava šele zadnja leta, in sicer zato, ker naj bi izrazito pomagala pri težavah s spominom (kratkoročnim in dolgoročnim) ter pri koncentraciji. Brahmi pa ne učinkuje dobro le na možgane, temveč pomaga tudi proti sivenju in izpadanju las! Pred vsakim umivanjem si lahko pripravite oljno masko, ki jo nanesete na lase in pustite učinkovati eno uro. Kapsule se dobijo tudi pri nas.
Sveto kadilo je drevesna smola rastline indijska bosvelija. Bilo naj bi eno izmed daril, ki so jih sveti trije kralji po svetopisemski zgodbi prinesli novorojenemu Jezusu. Uporablja se pri krščanskem bogoslužju, kot homeopatsko sredstvo in v ajurvedi. Obnavlja možgane in zmanjšuje vnetne procese.
Listi zelenega in črnega čaja vsebujejo aminokislino L-teanin, ki naj bi dobro vplivala na možgane. Pripravek je še močnejši v kombinaciji z meliso in ašvagando. L-teanin se dobi tudi pri nas.
Več zanimivih vsebin si preberite v novi izdaji revije Zarja Jana
