Mesec november je mesec prepričevanja odvisnosti, na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje pa ob tem ugotavljajo, da je ravno alkohol tista snov, po kateri se posega najpogosteje. Ravno zaradi tega je na prvem mestu najbolj škodljivih drog, sledijo pa heroin, kokain (»crack«), metilamfetamini, kokain in tobak. Alkohol je najbolj razširjen in je zaradi tega z njim povezane tudi največ škode.
V Sloveniji pa smo še vedno nad povprečjem popitega alkohola na leto na ravni Evropske unije. Na vsakega prebivalca starejšega od 15 let naj bi popili kar 10,5 litra čistega alkohola na leto (po podatkih iz leta 2016). V Sloveniji je v letu 2016 zaradi bolezni in stanj, ki so stoodstotno pripisljive alkoholu, v povprečju vsakih 10 ur umrla vsaj ena oseba ali skupno 826 oseb, 686 moških in 140 žensk. Več kot polovica med njimi jih je umrlo pred svojim dopolnjenim 65. letom starosti, kar predstavlja prezgodnjo umrljivost.
"S čezmernim pitjem alkohola je povezanih več kot 200 bolezenskih stanj in poškodb. Alkohol škodljivo deluje na vsak organ v našem telesu in na vse sisteme. Večina prebivalcev EU (97 %) pozna tveganje za bolezni jeter pri izpostavljenosti alkoholu, a le dve tretjini jih že pozna tveganje za nastanek raka. Prebivalci Slovenije v primerjavi z EU v povprečju bolje poznamo tveganje, npr. za bolezni jeter, bolezni srca, depresije, kar ni presenetljivo glede na to, da se Slovenija tako po porabi alkohola kot po posledicah škodljivega pitja alkohola uvršča nad povprečjem držav EU," je povedala prim. doc. dr. Mercedes Lovrečič, zdravnica psihiatrinja z NIJZ in dodala
Mednarodna agencija za raziskovanje raka je uvrstila alkohol v prvo skupino snovi, ki so rakotvorne za človeka. V isto skupino je uvrščen tudi tobak. "Izpostavljenost alkoholu predstavlja tveganje za nastanek nekaterih vrst rakavih obolenj: raka ustne votline in žrela, grla in požiralnika, raka jeter, debelega črevesa, danke in dojk, ki ga povezujejo predvsem s čezmernim pitjem alkohola," še dodaja Lovrečičeva.
Kakšno je manj tvegano pitje alkohola?
Tu ne govorimo o priporočljivem pitju, ampak o priložnostih, ko alkohol že spijete in kdaj je ta priložnost za telo še ne pretirano škodljiva. Pri zdravih ženskah je na dan to 1 enota alkohola, ki se gleda v 1 dcl vina z največ 12 % vsebnostjo alkohola. Na teden znaša to maksimalno 7 enot, a bi morala biti vsaj dva dneva popolnoma brez alkohola. Ob redkih pivskih priložnostih pa govorimo o enkratno popitih 3 enotah. Pri moških so enote nekoliko večje. Na dan ne bi smeli popiti več kot dveh enot, na teden več kot 14 enot in ob redkih pivskih priložnostih več kot 5 enot. Otroci, mladostniki, odvisniki in morebitni bolniki pa bi se morali alkohola zapriseženo odpovedovati.
Kaj za zmanjšanje pitja alkohola naredi Slovenija?
Največji ukrepi so usmerjeni v zmanjševanje dostopnosti, pri čemer ima glavno vlogo cena, družbene norme in dovoljenje za sam nakup. V Sloveniji je ravno ta težava, da je alkohol cenovno zelo dostopen, družba pa je k pitju alkohola naklonjena in na opijanje v javnosti ne gleda s preveliko mero kritičnosti. V Sloveniji je to ravno največji problem. Po eni strani močno presegamo navade pitja drugih Evropejcev, po drugi strani pa smo po uvedbi učinkovitih ukrepov šele na 16. mestu med 29 državami. Načrti za nadaljnje ukrepe se dotikajo predvsem davkov in cen, omejitve dostopa, dodatne skrbi za varnost v cestnem prometu (ničelna koncentracija alkohola v krvi za vse voznike), bolj poglobljeno zdravljenje ... Kdaj pa bodo morebitni ukrepi dejansko sprejeti, pa še ni znano.
