Treba se je zavedati, da pri vsaki vrsti hrane obstajata dobra in slaba izbira. Kadar na primer kupujemo pelate, je smotrno izbrati tiste, ki so hranjeni v steklenem kozarcu, ne v pločevinki. V teh so namreč dokazano škodljive snovi, ki lahko dolgoročno resno škodujejo našemu zdravju in so celo rakotvorne. Ker je paradižnik kisel, te snovi iz pločevinke posrka vase, mi pa jih nato nevede zaužijemo in tako ogrožamo svoje zdravje. Seveda bi bilo napačno sklepati, da so, zaradi podatka, ki smo vam ga ravnokar zaupali, vsi pelati nezdravi in škodljivi. Še zdaleč ne – in tako je večinoma tudi pri vseh drugih živilih. Treba je samo znati pametno izbrati.
Podobne oznake, povsem različen pomen
Pri izbiri živil se vedno bolj zanašamo tudi na oznake, ki so določenemu živilu dodane. Tako sta zadnje čase izjemno priljubljeni oznaki na živilih »slovenski izdelek« in »slovensko poreklo«. Da je izdelek slovenski, se nam zdi pomembno z različnih vidikov. Od tega, da z nakupom slovenskih izdelkov podpiramo slovensko gospodarstvo, kar ga je sploh še ostalo, do tega, da vemo, da kupljenemu izdelku ni bilo treba prepotovati na tisoče kilometrov, da je prišel do nas. Domače izdelke povezujemo z večjo svežino in posledično s kakovostjo. Žal je manj znano, da oznaka »slovenski izdelek« v resnici ne zagotavlja izdelka, ki je bil narejen v Sloveniji. To oznako ima lahko recimo meso, ki je bilo rojeno, vzrejeno, zaklano in razkosano v Avstriji (ali pač kje drugje). Čeprav takšnega izdelka verjetno nihče ne dojema kot slovenskega, mu imajo trgovci pravico nadeti oznako »slovenski izdelek«, saj je bila zadnja faza proizvodnje, natančneje razsek (mikrokonfekcija), etiketiranje in distribucija, opravljena v Sloveniji. Tovrstnim izdelkom je navadno dodan ovalni žig z oznako SI 103 ES, ki potrjuje, da je bila zadnja faza proizvodnje opravljena v Sloveniji (kratica SI). Če je na tem izdelku naveden še proizvajalec s polnim nazivom in naslovom, imajo trgovci vso pravico, da ga oglašujejo kot slovenskega. Čeprav se zdi to precej zavajajoče, želijo nekateri trgovci s to oznako svojim kupcem preprosto izpostaviti, da sodelujejo s slovenskimi podjetji.
SI 103 ES Oznaka dodatno potrjuje, da je bila zadnja faza proizvodnje opravljena v Sloveniji.
Raje se zanesite na oznako »slovensko poreklo«
V nasprotju z oznako »slovenski izdelek« naša zakonodaja pri oznaki »slovensko poreklo« zahteva, da izdelek tudi dejansko izvira iz Slovenije, zato se lahko zanesete nanjo. Nekateri trgovci strogo interno nadzorujejo izpolnjevanje kriterijev za tako oznako. V trgovinah Lidl morajo denimo vsi dobavitelji izdelkov v okviru Lidlovih blagovnih znamk pridobiti tako imenovani IFS-certifikat (International Food Standard), v sklopu katerega se poleg stalnega zagotavljanja varnosti in kakovosti izdelkov na visoki ravni zahteva stalna sledljivost izdelkov in surovin ter embalažnega materiala. Izpolnjevanje teh kriterijev redno preverjajo v sodelovanju z neodvisnimi institucijami. Želje potrošnikov po slovenskih izdelkih pa se zavedajo tudi drugi trgovci, zato je teh izdelkov na njihovih policah vse več. V trgovinah Spar izdelke slovenske proizvodnje označujejo z oznako »Slovenija, moja dežela«, v trgovinah Mercator z oznako »100 % slovensko« in tudi v trgovinah Hofer je najti veliko slovenskih proizvodov. Po njih so ravno tako znane trgovine Tuš, ki so za zdaj še vedno v rokah slovenskega trgovca in se zaradi tega še posebej trudijo na svojih policah ponuditi slovensko. Njihovo ponudbo v več kot 70 odstotkih sestavljajo prav izdelki slovenskega porekla.
