Margarita Carmen Cansino se je v Brooklynu rodila 17. oktobra 1918. Pozneje je postala seks simbol, a so jo dogodki v otroštvu zaznamovali za vedno.
Bila je izredna plesalka. »Korakov se je naučila hitreje kot kdorkoli,« je dejal sloviti Fred Astaire. »Pred kosilom sem ji pokazal zaporedje, po kosilu ga je že znala. Očitno se ga je naučila, ko je jedla.« A ko je bilo delo končano, »je sedla v svoj stol in ne komunicirala«, se je spominjal James Cagney, še eden od njenih soigralcev. Je to kazalo na travmo, ki se je skrivala pod bliščem?
Petkrat poročena ...
Petkrat poročena je imela afere s Howardom Hughesom, Victorjem Maturom, Davidom Nivenom in Kirkom Douglasom, a utehe v njih ni našla. »V posteljo gredo z Gildo, zbudijo pa se ob meni,« je nekoč dejala. »Globoko v njej sem čutil nekaj, s čimer ji nisem mogel pomagati – osamljenost, žalost – nekaj, kar me je vleklo proti dnu,« se je spominjal Douglas. »Moral sem stran.«
A ne glede na to, kako je poskušala, ji preteklosti in težavam ni uspelo ubežati. »Videlo se je, kaj je bila,« je povedal njen drugi mož Orson Welles. »Njeno celotno življenje je bila bolečina.«
Zverinski oče
Eduardo Cansino, njen v Španiji rojeni oče, je nekoč bil nastopač – skupaj s sestro sta tvorila plesni duet »plešoča Cansina«. Njegova hčerka, tako so jo »ocenili« v šoli, je bila prijazna, materinska, a ne dovolj dobra učenka.
Je pa 12-letna Hayworthova znala plesati. Leta 1931 se je obubožani Cansino odločil, da znova oživi omenjeni duet, le da je za partnerko vzel svojo hčerko. Temno rjave lase ji je pobarval na črno, da bi bila videti starejša in bolj latinskoameriška. Nastopati sta začela na plovečih igralnicah ob obali južne Kalifornije.
Ko je Eduardo zapil in zaigral njune zaslužke, jo je poslal lovit ribe. Če se je vrnila praznih rok, jo je kaznoval s pestmi, a premišljeno, da občinstvo ne bi opazilo podplutb. Pozneje je Wellsu priznala, da jo je oče v tem času tudi spolno zlorabljal.
Družina se je hitro preselila v Chula Visto ob meji z Mehiko, da sta lahko v Tijuani plesala za hollywoodske mogotce. Medtem ko sta se njena brata igrala z drugimi otroki, je ona sedela pred hišo in tiho opazovala. Soseda Loretta Parkin se je pozneje spominjala, kako je morala vaditi z očetom v dnevni sobi njihove hiše. Ni ji prizanašal z besedno zlorabo, ona pa je bila tiho in ponavljala gibe, dokler ni bil zadovoljen.
Parkinovi se je nadvse smilila. »Za Rito ni bilo življenja, ni bilo šole, ni bilo prijateljev in prijateljic. Le sedenje, sedenje, sedenje. Dokler ni bil čas, da gresta v Tijuano.«
Zvodnik, ne soprog
Leta 1937 se je prvič poročila, in sicer z Eddiejem Judsonom, veliko starejšim prodajalcem avtomobilov sumljivega slovesa. »Poročila sem se iz ljubezni, zanj pa je to bila investicija,« je dejala pozneje. »Pet let je delal z mano, kot da nimam ne uma ne duše.«
Odločen, da iz nje naredi zvezdo, jo je silil nastopati na različnih promocijskih dogodkih; da bi bila videti manj latinskoameriška, jo je prisilil v boleče »povišanje« čela s pomočjo elektrolize in barvanje las.
Spodbujal naj bi jo tudi pri tem, da je spala z vplivnimi moškimi. »Njen prvi mož je bil zvodnik. Dobesedno zvodnik,« je pozneje dejal Welles. Nekega dne naj bi po moževih navodilih šla na jahto robatega šefa studia Columbia Harryja Cohna, ki je z njo podpisal pogodbo, in tam z njim spala. Ker v to ni privolila, sta si bila s Cohnom naslednji dve desetletji v laseh. Da bi se ji maščeval, jo je poniževal na vse možne načine, ona pa ni skrivala, kaj si je mislila o njem. Prepirala sta se zaradi pogodb, scenarijev … Vse do leta 1957, ko je za Columbio posnela zadnji film.
Ljubezen njenega življenja
Leta 1942 je spoznala moškega, ki je bil ljubezen njenega življenja, kot je dejala. Čudežni režiser Orson Wells je snemal v Braziliji, ko ga je pritegnil njen poster v reviji Life. Ko se je vrnil v Hollywood, je spoznal, da je Hayworthova daleč od fatalke, boginje ljubezni.
Poročila sta se 7. septembra 1943 v Santa Monici. Skupaj sta načrtovala pobeg iz Hollywooda in splavitev Wellsove politične kariere. »Sovražila je biti filmska zvezda,« je obžaloval Welles. »Niti trenutka zadoščenja ni dobila. Nič ni dobila od tega.«
Na vse pretege se je trudila, da bi ga zadovoljila. Brala je knjige, ki jih je bral, podpirala njegove napredne ideje. »Kar je Orson želel, to sem hotela biti,« je pozneje povedala filmski zvezdnici June Allyson. Ali kot je pozneje ugotavljal televizijski novinar Bob Schiffer: »Odražala je, kar so od nje hoteli moški. Na žalost je bila prepričana, da tako mora biti.«
Egocentrični Welles se je začel oddaljevati od Hayworthove, ki je bila takrat noseča z njuno hčerko Rebecco. Zatekel se je v objem dedinje Glorie Vanderbilt. Ta se je pozneje spominjala, da se je nekaj zgodilo, ko sta se njuna pogleda srečala. In da rok ni mogel držati stran od nje.
Welles je obiskoval prijateljice noči in imel afero z Judy Garland, nad Hayworthovo pa je bil vedno manj navdušen – zato, ker ga je potrebovala ob sebi, ker je pila in ker je bila hitre jeze. Tako je pobesnela, ko so atomsko bombo poimenovali Gilda po njenem istoimenskem filmu. »Skoraj je ponorela, tako jezna je bila,« je povedal in dodal, da je skoraj odšla v Washington, a ji je to na koncu preprečil Cohn, ker da bi bilo nedomoljubno.
Postopek za ločitev je začela ona. Čeprav sta se vmes pobotala, je zakon do leta 1948 propadel. Welles je trdil, da je nikoli ni nehal ljubiti. Nekoč mu je zaupala, da je edino srečo v svojem življenju izkusila z njim. Ko mu je to prišlo do živega, se je zavedel, kako slabo je ravnal z njo. »Če je to bila sreča,« je pozneje dejal o njunem zakonu, »si lahko predstavljate, kakšen je bil preostanek njenega življenja.«
Postala je princesa
Leta 1948 se je odpravila na počitnice v Evropo, kjer je očarala princa Alyja Khana. Čeprav je bil poročen, ji je dvoril gor in dol po Franciji – poslal ji je celo vedeževalko, ki ji je prerokovala, da mora biti z njim. Sčasoma se je »vdala«. Bil je stran od Hollywooda in odličen v postelji – orientalski prijemi naj bi mu omogočali »neskončen nadzor« v spalnici.
Zahod aferi ni bil naklonjen, a ko sta se oba ločila, sta se 27. maja 1949 poročila v Franciji. Francozi so drli na ulice, da bi videli novo princeso.
Še enkrat več je poskušala biti podobna »svojemu moškemu«: učila se je francoščine, bontona, kraljevega protokola in tega, kako biti princesa. A princ ni mogel iz svoje kože – še preden se je ločil od Hayworthove, je dvoril Joan Fontaine, Yvonne de Carlo in Gene Tierney – bila je njegov privesek, okras pod njegovo roko. Prestrašena, da bi princ dobil skrbništvo nad njuno hčerko Jasmino, je marca 1951 z njo pobegnila v New York. Ko so jo novinarji pobarali, kaj bo prva stvar, ki jo bo storila v Ameriki, je dejala, da si bo privoščila hot dog.
Od princese do žrtve
Po Alyju je šlo le še navzdol. Po grozljivem zakonu s pevcem Dickom Haymesom se sledila brutalna sodna bitka za skrbništvo s princem, tožbe filmskega studia Columbia in začasna izguba skrbništva nad hčerko, ki je šla zvezni oblasti. Sčasoma je le našla pogum, da je zapustila Haymesa, ki je bil v Hollywoodu znan kot »gospod Zli«, potem ko je zaradi njega dobila »črno oko«. »Komaj sem lahko verjela, da sem v nekem trenutku bila princesa, nato pa je nekdo tako delal z mano,« je zaupala igralki June Allyson.
Alzheimerjeva bolezen
Do 60. let prejšnjega stoletja so se ji začeli pojavljati simptomi, značilni za Alzheimerjevo bolezen, a so njeni bližnji menili, da gre za posledice alkoholizma. Njen spomin je tako oslabel, da so morali snemati »vrstico za vrstico«.
Leta 1980 so ji le diagnosticirali Alzheimerjevo bolezen. Do svoje smrti leta 1987 je uteho našla ne v moškem, temveč hčerki Jasmini, ki se je vselila v sosednje stanovanje v New Yorku. Tam je sedela v naslanjaču in tiho strmela predse, obdana s hčerkino ljubeznijo.
Nekaj let pred tem je Hayworthova izginila v Braziliji – njeni skrbniki so bili v paniki. »Kar naenkrat pa smo dobili klic,« se je spominjal njen agent Budd Moss. »Nekaj kilometrov stran, na plaži, je bila skupina otrok … Spuščali so takšne prelepe zmaje. In tam je bila Rita; sedela je na plaži s tistimi majhnimi otroki in jih spuščala z njimi.«
