Ker smo dovolili, da so naše rastline postale odvisnice od sprotnega dognojevanja s hitro učinkujočimi gnojili, pomeni pomanjkanje gnojil direktno napoved lakote za večino sveta, ki je odvisna od konvencionalnega kmetijstva. Kmetijstvo naših prednikov je poganjalo sonce, današnje pa poganja nafta. Da pridelamo hrano, trošimo vse več nafte, plina in elektrike. Umetna gnojila izdelujemo iz naftnih derivatov in ob tem potrebujemo še veliko plina ali elektrike, zato je izdelava umetnih gnojil zelo odvisna od cene plina. V državah z »visoko razvitim kmetijstvom« stroški energentov predstavljajo neposredno že 30 odstotkov stroškov proizvodnje hrane. Posredno pa se ta strošek poveča še za 15 odstotkov, preden pride hrana na naše mize. Da je vaš dedek pojedel kosilo, ni potreboval nič elektrike. Pri nas pa polovico stroška tega, kar je na krožniku, zavzamejo energenti!
Zakaj je zmanjkalo gnojil?
Pravijo, da se zaradi podivjanih cen energentov proizvodnja umetnih gnojil ne splača, zato podjetja, kot so Yara, BASF, CF Industries, Fertiberia, ustavljajo njihovo proizvodnjo. Evropa je želela težavico rešiti tako, da bi v obdobju krize gnojila uvažali direktno iz Rusije, a so se Rusi hitro odzvali z omejitvami izvoza. 1. decembra so izvoz dušikovih in fosfatnih gnojil omejili za predvidoma šest mesecev. Kitajska, ki je največja proizvajalka umetnih gnojil, pa je izvoz omejila že poleti.
Kaj za razvajeno kmetijstvo (se opravičujem, vendar res ne morem napisati razvito kmetijstvo) pomeni pomanjkanje gnojil, najbolje vidimo na Šrilanki. Tam so se aprila lani odrekli umetnim gnojilom in se razglasili za prvo državo, ki jih ne bo uporabljala. Ideja sicer ne bi bila slaba, če bi bilo kmetijstvo pripravljeno na vrnitev k sonaravnim metodam kmetovanja. Odločitev ad hoc je tako povzročila le prazne police in lakoto, država pa je morala novembra ponovno odobriti uvoz umetnih gnojil.
Kdor bo imel gnojila, bo imel tudi hrano in bo to, če bo želel, zelo drago prodajal tistim, ki jo bodo morali kupovati, ker so nespametno razvijali takšno kmetijstvo, ki se ne zna sámo ohranjati. Igro so zagrabili tudi špekulanti na borzah, ki že sedaj kujejo dobičke s pričakovanim dvigom cen osnovnih surovin. Na nedavnem posvetu o prehranski varnosti nismo o tem slišali niti besedice. Naši agrarni ekonomisti še vedno za samooskrbo štejejo to, kar zraste pri nas, in ne upoštevajo, kaj vse moramo uvažati, da ta pridelek zrase.
Za navadne smrtnike je povsem vseeno, kaj je vzrok za trenutno situacijo. Pomembna so dejstva. In ta pravijo takole.
Ker bo gnojil velikooooo manj, bo njihova cena velikoooo višja. To bo zelooooo podražilo pridelavo hrane in hkrati prisililo kmete, da prednostno uporabijo vse, do česar lahko pridejo doma.
Če boste torej želeli hlevski gnoj za svoj vrt, bo to postalo veliko dražje kot doslej. Povečini pa na ta vir vrtičkarji ne bomo mogli več računati.
S čim bomo potem gnojili na svojih vrtovih?
Najbolje je, da izkoristite zimo in dobro naštudirate pravilno izdelavo komposta. Tisti »leni« kompost, ko vse leto le nalagamo na kup, potem pa to naslednje leto damo na vrt, je preslab za nove čase. Iz tega materiala bi lahko dobili tudi od dva- do trikrat več, če bi le pravilno kompostirali.
Ko se boste naučili pravilno delati vroči, biodinamični, barelski kompost, vermikompost ali fermentirani kompost, bo vaša zaloga tega »črnega zlata« resno poskočila in vaše rastline v prihodnjih letih ne bodo več odvisne od gnojil, ki jih ne bo ali jih bo treba drago plačati.
Koliko komposta potrebujemo, da oživljamo in izboljšujemo tla?
Charles Dowding, avtoriteta na tem področju, za 250 m2 obstoječe obdelovalne površine priporoča štiri kubične metre zrelega komposta na leto.
Če gredice šele vzpostavljate, pa ga boste seveda prvo leto potrebovali veliko več. Če bomo bolj odvisni od lastne samooskrbe, bomo zagotovo potrebovali več obdelovalnih površin, zato naj vas ne skrbi, da bo komposta preveč.
Da dobite občutek, kaj to pomeni v praksi, računajte, da na koncu zreli kompost predstavlja največ 20 odstotkov volumna zbranega materiala. Za vsak kubični meter zrelega komposta moramo torej zbrati vsaj pet kubikov organskih ostankov, ki jih pravilno zlagamo in upravljamo.
Veliko dela nas čaka, zato zavihajte rokave. Začnite čim prej zbirati listje, slamo, seno, volno, sekance, ostanke žagovine ..., pripravite kompostnike in pridobite znanje, ki utegne postati nujno za preživetje.
