John S. Thurman iz St. Louisa (ameriška zveza država Misuri) je leta 1898 prijavil patent za pnevmatski obnavljalnik preprog, stroj, ki preproge čisti z »močjo motorja, ne pa človeka«. Njegovo napravo je poganjal motor z notranjim izgorevanjem in zbitim zrakom, ki je prah odpihnil s preproge in prevlek pohištva naravnost v nekakšno škatlo. Kmalu je začel ponujati storitev – čiščenje hiš. Napravo, ki bi jo lahko imenovali razpršilec, je od hiše do hiše vozil na vozu s konjsko vprego.
Hubert Cecil Booth je na predstavitvi v Londonu verjetno videl ravno Thurmanov izum. Toda takoj je spoznal pomanjkljivosti njegove naprave: v škatli je končal le majhen del oblaka prahu, ki se je še vzdigoval. Booth je bil prepričan, da je rešitev v sesanju, zato je začel razvijati svojo napravo. Prijatelje in vlagatelje je prosil, naj se mu pri podvigu pridružijo. Ob neki priložnosti je čez naslonjač v restavraciji položil bel robček in z usti vsesaval zrak. Umazana spodnja stran robčka je bila dokaz, da je imel prav.
Kljub temu nenavadnemu vedenju je bil Booth na pravi poti. Napravo za vsesavanje z motorjem na notranje izgorevanje je patentiral leta 1901. Mogoče je, da je prav on prvi skoval ime vakuumski čistilnik, ki je v angleškem jeziku še vedno najbolj razprostranjeno ime za sesalnik. Če za njegov stroj ni bila navdih ravno Thurmanova naprava, je bila gotovo to njegova zamisel. Ustanovil je podjetje za storitev sesanje. Njegova velika naprava po imenu zadihani bill se je s konjsko vprego vozila od vrat do vrat. Čistilci so črevo sesalnika porinili skozi vrata ali okna, da bi lahko dosegli vsak kot sajastih in prašnih londonskih hiš.
Dobil je nekaj kazni zaradi čezmernega hrupa in plašenja konjev. Toda posel je še naprej cvetel. Sesanje je bilo pravi dogodek in na ulici ga je bilo težko spregledati. Naprava je bila obarvana živo rdeče, čistilci pa so nosili uniforme. Takoj, ko je to postalo mogoče, so voz zamenjali z avtomobilom, poleg motorja na bencin pa so razvili tudi električni motor. Sesanje so bolj kot v hišah potrebovali v delavnicah, gledališčih in drugih krajih. Krona slave je bila pogodba za čiščenje Westminstrske opatije in priprava na kronanje Edvarda VII. Po tistem so njihovo napravo pripeljali tudi v Buckinghamsko palačo. Vse do izuma malih hišnih aparatov je bil Booth kralj sesalnikov v Londonu.
