Kot je v uvodnem nagovoru poudaril Walter Zhang, direktor slovenske podružnice Huawei, je »Huaweijev program seeds for the future namenjen razvoju tehnoloških talentov, bodočih digitalnih, iktstrokovnjakov in voditeljev.«
Zhang je v nadaljevanju poudaril, da je »Huawei zavezan k dolgoročnemu razvoju tako talentov, kot inovacij, ki so že del našega DNK-ja. Glavni cilj je izboljšati digitalne veščine mladih, da bi postali del sodobnega digitalnega okolja, hkrati pa jih spodbuditi k iskanju strasti do znanosti in pripravljenosti za njeno raziskovanje.« Hkrati je spomnil, da se morata inovativnost in talenti razvijati z roko v roki. Svet je danes povezan bolj kot kadarkoli do sedaj, zato moramo čim bolje razumeti digitalno infrastrukturo, ki nas globalno povezuje ter kulturo poslovnih partnerjev, s katerimi sodelujemo.
»Razumevanje sveta okoli sebe bo za bodoče voditelje in tudi vse nas, vedno bolj pomembno. Prepričan sem, da vsi, ki ste se lani in letos udeležili Huaweijevega programa Seeds for the Future, to zelo dobro razumete,« je dodal Zhang. Tovrstne programe, kot je Seeds for the Future, pa seveda ne bi bilo možno izpeljati brez vedoželjnih in zagnanih študentov ter zavzetega sodelovanja profesorjev na slovenskih univerzah, ki v tovrstnem sodelovanju vidijo dodano vrednost vse sodelujoče.
Podporo Huaweija mladim talentom je pozdravil tudi kitajski veleposlanik Wang Shunqing, ki je izpostavil pomen medkulturnega sodelovanja. »Program Seeds for the Future je globalni program Huaweija, skozi katerega študenti spoznavajo ne samo najnovejšo tehnologijo in najnaprednejša kitajska podjetja, temveč tudi kitajsko družbo in kulturo. Prepričan sem, da bodo semena, ki ste jih vsi skupaj posadili tekom programa, v naslednjih letih obrodila sadove,« je dodal Wang.
Na okrogli mizi, ki je bila organizirana v okviru podelitve diplom udeležencev programa Seeds for the Future je profesor na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani in predstojnik Laboratorija za telekomunikacije dr. Andrej Kos spomnil, da je pri mladih stik s prakso nujen, prav tako delo na projektih ter sodelovanje s podjetji in organizacijami. »Potrebno je narediti nekaj, da se število študentk in študentov na tehniških, STEM programih, še posebno na tistih, ki se usmerjajo v IKT, poveča, saj se zaradi pomanjkanja kadra ne izkoriščajo vse gospodarske priložnosti. Konkurenca za kadre s področja IKT je zelo huda in dolgoročno ne predstavlja več vzdržnega sistema,« je še opozoril Kos.
Maruša Podbevšek je sodelovanje v programu Seeds for the Future označila kot odlično priložnost, da si udeleženci s pomočjo predavateljev z vsega sveta razširijo znanje o prihodnosti digitalizacije. Obenem je opozorila, da si mladi želijo ambiciozno okolje, ki jih spodbuja k razvoju in napredku, jim omogoča aktivno sodelovanje in upošteva njihove ideje. »V programu Seeds for the Future smo se spoznali z najnovejšimi tehnologijami, kot so 5G, umetna inteligenca. Edinstveno pa je bilo tudi sodelovati v globalnem natečaju Tech4Good,« je še dodala.
Okrogle mize se je udeležil tudi sekretar na Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport dr. Borut Čampelj, ki je izpostavil pomen sodelovanja in komunikacije med mladimi. »Mladi potrebujejo nova znanja, predvsem računalništva in informatike. Šolski sistem mora poleg teh kompetenc poskrbeti tudi za razvoj podjetnosti, ki je med mladimi primanjkuje. Okolje za razvoj talentov je široko. Poleg šol, fakultet je potrebno vključevati tudi zunanje deležnike,« je še poudaril.
Katja Mohar Bastar, direktorica Digitalnega inovacijskega središča Slovenije (DIH Slovenija), je v razpravi izpostavila, da vsakega študenta ob koncu študija, usmerjenega v IKT, čaka veliko služb. »Študentje že v času študija opravljajo delovne obveznosti, kar predstavlja odlično priložnost za pridobivanje digitalnih kompetenc. Kljub temu bi morale univerze študentom omogočiti še več prakse, saj gre za vseživljenjsko učenje, pri katerem je ključna interdisciplinarnost.«
