Nerazložljiva izginotja so od nekdaj begala ljudi ali jim pognala srh po telesu. Medtem ko se mnoga posamična izginotja velikokrat izkažejo za posledico zločina ali preprosto pobega zaradi osebnih ali finančnih razlogov, pa so najbolj grozljiva tista, ko naenkrat "izpuhti" večje število ljudi, pa nihče ne ve, zakaj.
Leta 1939 je že nekaj časa potekala vojna med Kitajsko in Japonsko. Slednja je okupirala del Mandžurije in se namenila odškrniti še kakšen del svoje velikanske sosede. Pri tem so japonske enote zagrešile vrsto vojnih zločinov. Tudi zato je Kitajska poskušala narediti vse, da bi okupatorja zaustavila. Na srečo jim je pri tem stala ob strani, kljub relativno slabi opremljenosti vojakov, njihova številčna premoč.
Tako so na hribovje okoli mesta Nanjing na severovzhodu države namestili okoli 3.000 vojakov, ki naj bi mesto branili pred Japonci tako, da bi varovali most preko reke Jangce. Območje je bilo dolgo okoli 3 kilometre, obrambno linijo pa je vodil polkovnik Li Fu Sien. Enote so bile opremeljene s topovi in drugo težko artilerijo in naročeno jim je bilo, da se borijo do zadnjega človeka, če bi bilo potrebno. Zdelo se je, da so pripravljeni in motivirani za bitko.
Jutro po namestitvi enot pa je polkovniku njegov pribočnik sporočil, da se vojaki na liniji ne oglašajo na klice ali signale. Ko je Li Fu Sien na območje poslal preiskovalno enoto, je ta v štab sporočila vest, ki je nihče ni pričakoval: obrambna linija je bila popolnoma opuščena. Niti enega vojaka ni bilo.
Ni bilo znakov borbe, vse težko orožje je bilo še vedno na svojem mestu, pripravljeno za uporabo, vendar nobenega človeškega bitja. Enote, ki so bile nameščene na mostu pod hribom, so povedale, da ponoči nihče ni prečkal mosta in tudi niso imele nobene informacije o dogajanju na hribu. Vse skupaj je bilo videti popolnoma nesmiselno.
Dezertiranje? Predaja? Nezemljani? Podzemna civilizacija?
Ko so se Japonci umaknili, je bilo mogoče pregledati dokumentacijo in izprašati priče tudi na drugi strani, kar bi morda pojasnilo izginotje, vendar temu ni bilo tako. Japonci nikjer niso imeli informacij, da bi kdaj zajeli tako veliko skupino nasprotnikov.
Pojavile so se različne teorije, od katerih sta v tistem času bili glavni dve: bodisi so se vojaki predali ali pa potiho stopili na japonsko stran. Veliko kasneje so se jim pridružile še nove - od realističnih, ki vključujejo skupinsko dezertacijo vojakov ali masovni umor, pa do bolj ali manj absurdnih, ki vključujejo Nezemljane ali paralelna vesolja ali celo civilizacijo, ki prebiva pod zemeljskim površjem. Po nekaterih informacijah naj bi poveljniki kitajskih enot v tistem času poročali o nenavadnih predmetih na nebu, po drugih naj bi v hribih v okolici Nanjinga obstajali skrivnostni predori in jame.
Nenavadno pri vsem pa je tudi to, da v uradni kitajski zgodovini ta dogodek sploh ne obstaja. Tako obstaja tudi teorija, da je vse skupaj samo mit. Špekulacij je veliko, odgovora pa nobenega. Izginotje tako ostaja popolnoma nepojasnjeno.
