"Ali poznate koga iz Bielefelda?", "Ste kdaj bili v Bielefeldu?", "Ali poznate koga, ki je kdajkoli bil v Bielefeldu?" Ta tri vprašanja so osnova satirične teorije zarote, ki kroži po internetu že od leta 1994 in trdi, da nemško mesto Bielefeld v resnici sploh ne obstaja. Če kliknete na Wikipedijo, vam ta sicer pove, da je Bielefeld mesto z nekaj več kot 330.000 prebivalci (nekaj več kot Ljubljana) v nemški zvezni deželi Severno Porenje-Vestfalija, vendar pa Wikipediji nikoli ne morete povsem verjeti, kajne?
Angela Merkel: "Imela sem občutek, da obstaja ..."
Vse se je začelo 16. maja 1994, ko je študent računalništva iz Kiela Achim Held prvi postavil tri zgornja vprašanja na Usenetu, predhodniku današnjih družabnih omrežij, v neki nemški skupini in dodal trditev, da Bielefeld v resnici ne obstaja. Achim je namreč na neki študentski žurki spoznal nekoga, ki mu je povedal, da prihaja iz Bielefelda, na kar je Achim odgovoril: "Das gibt's doch gar nicht", kar je fraza, ki jo lahko prevedemo kot "To ne more biti res!", pa tudi kot "To ne obstaja!".
Omenjena vprašanja in teorija, da mesto ne obstaja, so skoraj v hipu postali viralni in vsakogar, ki je vsaj na eno od treh vprašanj odgovoril z "da", so drugi uporabniki takoj označili za "teoretika zarote" ali "prevaranta" - vse skupaj pa je seveda bila šala. Vendar se je ta prijela.
Svojevrstno "reklamo" je tej teoriji zarote prispevala tedanja nemška kanclerka Angela Merkel, ki je na neki novinarski konferenci povedala, da je bila na sestanku v mestni hiši v Bielefeldu, rekoč: " ... če seveda obstaja" in dodala: "Imela sem občutek, da obstaja ...".
Milijon evrov tistemu, ki lahko neovrgljivo dokaže, da Beilefeld ne obstaja.
Mestni svet se je po nastanku teorije o neobstoju Bielefelda najprej odzval tako, da je poskušal nemški javnosti čimbolj predstaviti mesto. Najprej zelo resno, potem pa so v vse skupaj vnesli malo humorja. Tako je leta 1999, pet let po nastanku teorije, mestni svet oblikoval izjavo za javnost z naslovom "Bielefeld gibt es doch!" ("Bielefeld je resničen!") in jo objavil - 1. aprila.
Leta 2014, ko je mesto praznovalo 800 let, pa so za moto praznovanja izbrali "Das gibt's doch gar nicht" ("To ne more biti res.").
Leta 2019 je mestni svet tistemu, ki bi lahko priskrbel "neovrgljive dokaze", da mesto ne obstaja, ponudil milijon evrov nagrade in tako zopet povečal zanimanje za mesto. In ker se nihče ni javil, je svet razglasil, da je nesporno, da Bielefeld dejansko obstaja in da je teorija zarote s tem zaključena.
Na spomin o vsem skupaj so v starem mestnem jedru postavili veliko skalo, ki je nekakšen "nagrobnik" teoriji zarote in jo opremili z napisom: "Teorija zarote o Bielefeldu; 1994-2019; "To ne more biti res" ter nanjo postavili tudi QR kodo, ki vodi do podrobnejših informacij.
Bielefield ni edini kraj na svetu, o katerem krožijo teorije zarot, da ne obstaja. Na internetu lahko najdemo podobne trditve tudi za brazilsko zvezno državo Acre, pa italijansko pokrajino Molise, ali belgijsko mesto Hasselt, pa tudi za nam bolj znano Blatno jezero na Madžarskem in celo za Finsko in Avstralijo ter ameriški zvezni državi Ohio in Wyoming.
