V butični hotel Atrio v španskem kraju Cáceres, ki se ponaša z vinsko kletjo z lastnimi in dragocenimi arhivskimi vini, je konec oktobra prišel par, na videz star okoli 40 let, s švicarskim potnim listom in se prijavil v hotelu. Kot je povedala ženska, sta nameravala ostati samo en dan. Zvečer sta po večerji zaprosila osebje, če bi si lahko ogledala vinsko klet. Ker je v njej tudi prestižna kolekcija vin, s katerimi se hotel ponaša, se ta prošnja ni zdela prav nič nenavadna.
Po obisku kleti se je par umaknil v sobo, ob pol dveh zjutraj pa sta poklicala recepcijo in si zaželela solato in sladico. Naslednje jutro ob 5:30 sta hotel zapustila. Odšla sta peš.
Do popoldneva nihče ni nihče posumil, da je karkoli narobe. Takrat pa je lastnik hotela, José Polo odšel v vinsko klet in opazil, da v kolekciji manjkajo najbolj prestižne steklenice arhivskega vina, med njimi "Château d’Yquem" iz leta 1806, 215-let star bordojec, vreden 350.000 €, poleg njega pa 44 drugih, vrednih skupaj več kot milijon evrov. Kar šest steklenic je bilo iz 19. stoletja, vino pa proizvedeno v francoski Burgundiji v vinogradu Romanée-Conti, cenjenem pri poznavalcih vin. Spoznanje je bilo seveda šokantno, še bolj pa zato, ker v klet nihče ne more dostopati, če ne pozna šifre na elektronski ključavnici.
Šele preiskava in pregled varnostnih kamer je pokazal, kaj se je zgodilo. Kot se je izkazalo, je bilo nočno naročilo solate in sladice samo pretveza, med katero je par izkoristila priložnost, da je receptorka odšla v kuhinjo in vinsko klet, varnostnih kamer pa nihče ni nadzoroval. V tem času se je moški izmuznil v vinsko klet in opravil svoje.
"Nedvomno sta bila na delu profesionalca," je za britanski The Guardian povedal Polo. "Med 40.000 vinskimi steklenicami sta izbrala natančno tiste, ki so bile največ vredne."
"Zelo smo žalostni," je v odprtem pismu zapisal Juan Antonio Pérez, solastnik hotela, "Teh 45 steklenic je bilo posebnih in zbirali smo jih z velikim trudom več desetletij. Najbolj pa boli izguba Château d’Yquema."
José Polo meni, da je par delal za zasebnega zbiralca vin, saj so steklenice preveč unikatne, da bi jih lahko prodali na odprtem trgu arhivskih vin. "Vse steklenice so označene in kontrolirane. Vsakdo bi vedel, da so naše."
Temu pritrjuje tudi poznavalec vin David Remartinez, ki pravi, da so samo zares strastni zbiralci za nekatera vina pripravljeni odšteti velike vsote denarja. "V teh steklenicah je samo še nekaj centilitrov tekočine in nihče ne ve, ali bi jih sploh lahko zaužili," pravi Remartinez. "In teh steklenic ne moreš prodati na odprtem trgu. Vendar pa obstaja skriti trg zanje."
Nekdo bo torej današnje Martinovo praznoval z zelo dragocenim vinom ...
