12. septembra leta 2008 je 49-letni Charles Peck iz Salt Lake Cityja odpotoval v Los Angeles na razgovor o novi službi. To je storil, ker je razmišljal o tem, da se iz Utaha preseli v Kalifornijo k svoji zaročenki, s katero sta se nameravala tudi poročiti. Vendar nikoli nista stopila do oltarja.
Ko je Charles prispel v Los Angeles, se je tam iz letala vkrcal na lokalni vlak, s katerim bi naj prišel do postaje, kjer ga je čakala Andrea. Na cilj pa ni prispel. Strojevodja v vlaku z 225-imi potniki je namreč med vožnjo pisal sporočila po telefonu in spregledal opozorilno luč pred kretnico ter vlak usmeril na napačen tir, po katerem je takrat v nasprotno smer vozil tovorni vlak. S hitrostjo več kot 130 km na uro sta vlaka trčila in povzročila eno najhujših železniških nesreč v ameriški zgodovini.
KLICI SO TRAJALI ŠE 11 UR PO NESREČI
Andrea je novico o nesreči slišala po radiu, ko se je vozila proti postaji, kjer naj bi pobrala Charlesa in je bila seveda upravičeno prestrašena in zaskrbljena. Vendar, ko se je ustavila, da bi ga poklicala in preverila, kako je z njim, je olajšana ugotovila, da ima na telefonu zabeleženih nekaj njegovih neodgovorjenih klicev. Poklicala ga je nazaj, vendar je po telefonu slišala samo šum. Sklepala je, da je Charles verjetno ujet v razbitinah in ne more odgovoriti. Podobno so sklepali tudi njegovi sorodniki, ki jih je Andrea obvestila o nesreči in so prav tako prejeli njegove klice.
Medtem ko so se reševalci trudili iz razbitin rešiti čimveč ljudi, so Andrea in Charlesovi sorodniki prejeli skupaj 35 njegovih klicev. In Andrea je, kadarkoli je videla, da jo kliče, kljub temu, da je na drugi strani samo šumelo, v telefon vpila spodbujajoče besede, prepričana, da jo Charles lahko sliši.
Reševanje je trajalo celo noč in reševalci so si pri iskanju Charlesa pomagali tudi s signalom iz njegovega telefona in ga poskušali izslediti. Okoli 3. ure zjutraj naslednjega dne so klici prenehali. Približno uro kasneje so reševalci našli Charlesovo truplo. Kot so ugotovili že ob najdbi, Charles nikakor ni mogel preživeti že samega trčenja. Kako je torej naslednjih 11 ur lahko klical svoje najdražje?
ALI SODOBNA TEHNOLOGIJA OMOGOČA STIKE Z MRTVIMI?
Ljudje so že dolgo fascinirani nad mislijo, da bi lahko govorili s svojimi dragimi, ki so jih izgubili. V preteklosti, posebej v 19. stoletju in po prvi svetovni vojni, so to počeli s pomočjo medijev in seans. 21. stoletje pa je postreglo z obilico komunikacijskih sredstev in morda so prav ta pripomoček, ki to omogoča. Na internetu obstaja nemalo strani, na katerih ljudje opisujejo zgodbe o klicih, glasovnih in celo elektronskoih sporočilih, ki so jih nerazložljivo prejeli od mrtvih oseb.
Vsa ta sporočila pa imajo pogosto skupne točke: pojavijo kmalu po smrti osebe, ki je sporočilo poslala, običajno so prejemniki ljudje, ki so za življenja bili osebi blizu, glasovna sporočila so pogosto prekinjena s statiko ali pa zvenijo, kot da prihajajo od zelo daleč. Znanost, ki teh pojavov ne zna razložiti, jih seveda sprejema s skepso, raziskovalci paranormalnega pa menijo, da gre za sporočila slovesa ali pa za nekakšne "ostanke" stikov, ki so bili skovani v življenju. Nekateri pa menijo, da gre za tolažilna sporočila angelov varuhov.
TELEFONA NIKOLI NISO NAŠLI
V primeru Charlesa Pecka je bilo predlaganih več razlag. Nekateri menijo, da je šlo za potegavščine trolov, vendar je to zelo malo verjetno, saj nihče razen Andree ni vedel, da je bil Charles na vlaku, še manj, da je pogrešan. Ena od možnosti je tudi, da je telefon zaradi poškodb v nesreči začel delovati po svoje, vendar pa to ne pojasni, zakaj so njegove klice prejeli samo njegovi bližnji, ne pa tudi kdo drug. Še ena od nepojasnjenih stvari v zgodbi pa je, da ostankov telefona nikoli niso našli.
