17. septembra 2006 se je v mnogih televizijskih poročilih širom po ZDA pojavil posnetek moškega, ki je v kamero povedal naslednje: "Če me kdorkoli prepozna ali ve kdo sem, prosim, naj o tem posnetku obvesti tiste, ki vedo zame." Moški se je nekaj dni pred tem zbudil na ulici Denverja v Teksasu, ne da bi vedel, kje je, kaj tam počne, še najbolj pa ga je vznemirjalo dejstvo, da sploh ni vedel, kdo je, ali od kod je prišel. Pravzaprav ni vedel o sebi ničesar - njegov spomin je bil črna luknja.
Moški je več ur taval po mestu in prosil ljudi, ki jih je srečeval, za pomoč. Nazadnje je pristal v bolnišnici, tam pa so na pomoč poklicali tudi policijo. Ker policija ni imela o njem nobenega dosjeja, so se domislili, da poskusijo njegovo identiteto ugotoviti z osebno prošnjo na televiziji.
Dan kasneje je na policijski postaji, kjer je moški preživel noč, zazvonil telefon. Na drugi strani je bil ženski glas. Ženska je policistom povedala, da ve, kdo je moški in da je pred kakšnim tednom izginil iz mesta Olympia v Washingtonu, odkoder je bil doma. 6. septembra se je nameč odpravil od doma, da bi obiskal svojega prijatelja v Kanadi, ki je umiral za rakom. Od takrat niso slišali zanj vse do prispevka na televiziji. Potem je ženska želela govoriti tudi z neznanim moškim.
"Zdravo, tukaj Penny, tvoja zaročenka," mu je povedala v telefon. Vendar se moški njenega imena ni spomnil. Vprašal jo je, če imata otroke in kakšno je njegovo življenje. Jeff Ingram, kot je bilo moškemu ime, se namreč ni spominjal ničesar. Vse njegovo življenje do trenutka, ko se je zbudil na ulici v Denverju, nekaj tisoč kilometrov stran od doma in v popolnoma drugi smeri od tiste, kamor je bil namenjen, je bilo popolna tema.
Izkazalo se je, da to ni bilo prvič, da je Jeff nenadoma izginil in pozabil vse svoje dotedanje življenje. Enako se mu je zgodilo osem let pred tem, vendar so ga takrat našli še isti dan, ko je izginil.
Jeff namreč trpi za stanjem, ki ga psihologi imenujejo "disociativna fuga". Gre za redko psihiatrično stanje, za katerega je značilna izguba spomina o lastni identiteti, vključno s spomini in osebnostjo in ostalimi značilnosti, ki oblikujejo neko osebnost. Takšno stanje lahko traja dneve, mesece ali celo dlje. Disociativna fuga je običajno povezana z neplaniranimi potovanji ali tavanjem, včasih pa ljudje s tem stanjem celo prevzamejo novo identiteto. Disociativna fuga se lahko pojavi pri ljudeh, ki so prestali hude ali dlje časa trajajoče travme, pogosta je recimo pri žrtvah dolgotrajnih spolnih zlorab. Običajno se pri pacientih po zdravljenju spomini in identiteta povrneta, fuga pa se lahko ob novem dogodku, ki sproži travmo, ponovi.
Tudi z Jeffom se je zgodilo tako. Ko se je vrnil domov, se mu je na začetku zdelo, kot da je prišel k tujcem. Vendar je podobno doživljala tudi Penny, ki ji je Jeff sicer, ko sta se spoznala, povedal, da trpi za to motnjo. "Bilo je, kot da ga ponovno prvič vidim," je dejala v nekem intervuju. "In ko je prišel domov, nisem vedela, kaj naj naredim. Zato sem mu pripravila ležišče v prosti sobi, saj sem vedela vsaj to, da me najverjetneje ne pozna."
Ko so se Jeffu počasi začeli vračati nekateri spomini, je nekega dne poklical Pennyjino mamo in jo vprašal, če mu dovoli, da se s Penny poroči. "Saj sem ti že enkrat rekla 'da'," mu je odgovorila. Jeff se namreč ni spomnil, da je s Penny že zaročen. In kmalu za tem sta se res poročila.
Epizoda z disociativno fugo pa se je Jeffu naslednje leto povrnila in takrat je seveda pozabil, da je poročen. Zato se je Penny odločila, da bo postala "njegov spomin" in vestno beleži vse, kar se jima dogaja, da mu bo, če se bo fuga vrnila, pomagala hitreje vrniti spomine nazaj.
