Razkrivamo vam šest najboljših načinov za zmanjšanje stroškov ogrevanja!
Z enostavnimi triki lahko tako vsako leto prihranite več sto evrov pri stroških ogrevanja prostorov in hkrati poskrbite za odgovornejši odnos do okolja.
1. Zamenjava ogrevalnega sistema z zemeljskim plinom
Sistemi ogrevanja stanovanjskih hiš so se skozi zgodovino spreminjali, predvsem glede na energente, ki so bili na voljo. V preteklosti se je tako kurilo zgolj na trda goriva, drva ali premog, pozneje pa se je temu načinu ogrevanja pridružilo še ogrevanje na plin, kurilno olje, elektriko in pelete.
Katero pa je najcenejše ogrevanje?
Trenutno je najboljša izbira ogrevanje na zemeljski plin, tako s stališča varčnosti kot tudi s stališča varovanja okolja. Cena zemeljskega plina namreč v zadnjih letih pada, prav v Sloveniji pa je cena zemeljskega plina bistveno nižja od evropskega povprečja.
Pri zgorevanju zemeljskega plina se skupaj z dimnimi plini sprosti tudi vodna para, ki nosi toploto. Pri običajnih kotlih vodna para skupaj z dimnimi plini izhaja na prosto in ostane neizkoriščena. Kondenzacijski kotli pa to toploto izkoristijo, zato imajo nadpovprečen izkoristek, prek 100 %.
Zamenjava ogrevalnega sistema je za lastnika določen strošek, ki pa se hitro povrne z manjšimi mesečnimi stroški ogrevanja, saj so novejši sistemi donosnejši in energijsko učinkovitejši. Pri novejših kotlih so manjši tudi stroški vzdrževanja.
Po veljavni zakonodaji bo treba do leta 2023 zamenjati vse ogrevalne sisteme, ki so bili vgrajeni pred letom 1995. Leta 2028 pa bo začela veljati prepoved uporabe vseh ogrevalnih sistemov, starejših od 20 let.
Ogrevanje na zemeljski plin je tudi z ekološkega vidika najsprejemljivejše, saj povzroča zanemarljivo količino prašnih delcev in bistveno manj emisij kot druga goriva. Zemeljski plin je naravno gorivo z nizkim ogljičnim odtisom.
Razpošiljanje plina poteka neopaženo po ceveh, ki so skrite pod zemljo in nemoteče.
2. Nadgradnja plinskega sistema ogrevanja s sončnimi celicami
Uporaba zemeljskega plina za ogrevanje prinaša največ koristi v 84 občinah, kjer se lahko prebivalci priklopijo na plinovodno omrežje. Se pa število povezanih občin ves čas povečuje.
V ogrevalni sezoni je najgospodarnejše ogrevati hišo in sanitarno vodo z zemeljskim plinom, za ogrevanje sanitarne vode zunaj ogrevalne sezone pa je najbolj smiselno kombinirati plinski sistem s sončnimi celicami.
Na tržišču najdemo veliko ponudnikov sončnih celic, ki jih lahko kupimo ali celo najamemo. Treba je izbrati sončne celice z življenjsko dobo najmanj 20 let, sicer nakup ne prinaša koristi.
Sončne celice so izdelane iz blokov čistega silicija. Pomembno je, da so izdelane kakovostno in neobčutljive na pestro paleto vremenskih razmer, kot so sonce, dež, toča in močan veter.
3. Zamenjava oken in vrat
Z zamenjavo starih oken in vrat lahko privarčujemo kar do 30 % energije. Pri zamenjavi se strošek začetne investicije hitro povrne. Na tržišču je na voljo pestra ponudba izdelovalcev oken in vrat, ki zamenjavo izvedejo hitro in brez vpliva na fasade ali omet.
Strošek menjave oken si lahko zmanjšamo tudi tako, da jih menjamo postopoma – vsako leto nekaj. Stara okna je najbolje zamenjati s trislojnimi, pri katerih je prostor med stekli napolnjen s plinom, kar zagotavlja minimalne toplotne izgube.
4. Boljša izolacija
Fasada vsekakor ni zgolj lepotni okras hiše, ampak koristna »obleka«, ki lahko občutno zmanjša stroške ogrevanja. Pri varčevanju z energijo je kakovostna fasada bistvenega pomena. Res je začetni strošek izdelave kakovostne fasade velik, a se v vsakem primeru povrne, sploh če se višajo cene energentov.
Toplotne izgube skozi stene brez fasade predstavljajo kar 40 % vseh toplotnih izgub v hiši. Kakovost fasade glede energijske učinkovitosti je odvisna od izolacijskih materialov in njihove debeline. Debelejši materiali so dražji, a vam lahko hkrati zagotovijo subvencijo EKO sklada.
5. Uravnavanje temperature po prostorih
Ste vedeli, da se za različne prostore v domu priporoča različna temperatura?
Čeprav se idealna temperatura razlikuje tudi glede na želje posameznika, pa so na splošno priporočene naslednje temperature prostorov:
- dnevna soba in delovna soba naj bosta ogreti na od 20 do 22 stopinj,
- kuhinja in spalnica na 18 stopinj,
- otroške sobe naj bodo ogrete podnevi na 22 stopinj, ponoči pa na manj,
- hodniki in stopnišča nekje do 15 stopinj,
- kopalnica naj se ogreva po potrebi (ob kopanju in tuširanju na od 22 do 24 stopinj).
Če temperaturo v stanovanju zmanjšamo zgolj za 1 stopinjo, se nam strošek ogrevanja zmanjša za 6 %.
6. Pravilno prezračevanje
Prostori se pravilno prezračujejo z ustvarjanjem prepiha najmanj trikrat na dan.
Okna naj bodo odprta od tri do pet minut. Prostor se tako ne podhladi, svež zrak pa se hitreje segreje. Prezračevanje z nagibanjem oken je manj učinkovito, saj se zrak v prostoru ne izmenja popolnoma.
Nedavno so postali priljubljeni tudi sistemi mehanskega prezračevanja, ki delujejo na način vračanja toplote. So zelo gospodarni, saj povrnejo kar do 85 % toplote. Najlažje se vgradijo v novogradnje, lahko pa tudi v posamezne prostore starejših hiš ali stanovanj.
