Majhna barka, imenovana La Montana, s sedmimi Mehičani, pripadniki gibanja Zapatista, je 3. maja izplula proti Evropi, kamor naj bi prispela do 13. avgusta, na dan, ko so španski konkvistadorji zavzeli prestolnico takratnega azteškega cesarstva, Tenochtitlan - danes je na tem mestu mehiška prestolnica Ciudad de Mexico.
Tri ženske, trije moški in transspolna ženska bodo ob prihodu "napadli Španijo", vendar ne na način, na kakršnega so španski zavojevalci pred 500 leti zavzeli njihovo domovino, pač pa s pesmijo in plesom.
Pripravljen imajo tudi govor ob pričetku "napada".
"Razglašam, da se bo odslej ta dežela, ki jo prebivalci imenujejo Evropa, imenovala v 'Slumil k'ajxemk'op', kar pomeni 'Uporna dežela' ali 'Dežela, ki ne obupa'. In pod tem imenom bo znana ne le pri lastnih ljudeh, pač pa tudi vseh ostalih, vse dokler bo na njej obstajal vsaj en človek, ki se ne bo predal, jo prodal, ali odnehal," bo ob vstopu na špansko ozemlje razglasila transspolna ženska, članica ekipe.
Vodja zapatističnega gibanja, podkomandant Galeano, pa je ob tem povedal: "Če nam bo uspelo pristati in z besedami objeti tiste, ki tam (v Evropi) trpijo, se upirajo in vztrajajo, bomo priredili zabavo s pesmijo in plesom in zvoki bobnov cumbia in z ritmom svojih bokov bomo stresli to daljno deželo in nebo nad njo."
Za Špance pa imajo pripravljeni še posebni sporočili:
"1. Niste nas premagali. Še vedno vztrajamo in se upiramo. 2. Nimate razlogov, da se nam za karkoli opravičujete." S tem so namignili na zahtevo mehiških oblasti, ki so leta 2019 španskemu kralju in Vatikanu poslali zahtevo za opravičilo zaradi kršenja človekovih pravic in iztrebljanje ter pokrščevanje mehiških staroselcev ob španskem osvajanju Amerike.
Imajo pa pripravljen tudi načrt, kaj storiti, če jim vplutja v špansko pristanišče Vigo, kamor so namenjeni, oblasti ne bodo dovolile. V tem primeru se bodo iz barke prestavili v štiri lesene kanuje in čez ocean odveslali nazaj domov.
Gibanje Zapatista je levo usmerjeno revolcionarno gibanje, v katerega so vključeni večinoma potomci mehiških staroselcev, pozornost javnosti pa je pritegnilo leta 1994, ko so organizirali upor v severni mehiški provinci Chiapas in nasprotovali severnoameriškemu prostotrgovinskemu sporazumu (NAFTA) ter opozarjali na kršenje pravic staroselcem.
