Za kipec z ljubkovalnim imenom »Oskar« bi nekateri skoraj ubijali, drugi menijo, da je prenapihnjen. Ste vedeli, da ima dva očeta? Kje ga izdelujejo? Je iz zlata ali gipsa? Kako je dobil ime? Kdo jih ima največ? Zbrali smo nekaj zanimivih dejstev o kipcu, ki predstavlja najprestižnejšo nagrado v filmskem svetu.
Oskar se je »rodil« pred skoraj sto leti, natančneje leta 1928. V ZDA se je sedma umetnost, kot pravijo filmu, takrat že močno razmahnila. Dobro leto pred tem so posneli prvi zvočni film. Filmi, ki so jih predvajali skoraj izključno v kinodvoranah, so predstavljali poleg športa najljubše razvedrilo množic. Rojevale so se prve filmske zvezde, blišč Hollywooda je omamljal, obet slave in denarja pa sta privabljala tako navadne ljudi, kot vrhunske umetnike iz vsega sveta. Fimska industrija je takrat že lahko ponudila ne le razvedrilo, pač pa tudi vrhunske izdelke.
Da bi ločili zrnje od plev, se je leta 1927 v glavi direktorja enega najmočnejših hollywoodskih studijev, MGM-a, Louisa B. Mayerja, porodila ideja o ustanovitvi filmske akademije, neprofitne organizacije, ki bi bila predana izboljšanju in napredku filmske industrije. Hkrati pa bi najboljše igralce, režiserje, scenariste in druge delavce, nagradila za njihove zasluge in izdelke. Kot simbol za to nagrado pa so si umislili kipec.
Za izdelavo so izbrali livnico C.W. Shumway & Sons v ameriškem Illinoisu. Tam sta oblikovalec Cedric Gibbons in kipar George Stanley izdelala prvi kipec. Tako lahko rečemo, da sta Oskarjeva očeta – čeprav kipec takrat tega imena še ni imel.
Dobrih 34 cm visok in skoraj 4 kilograme težak kipec predstavlja viteza, narejenega v stilu Art Decoja, ki v rokah drži meč in stoji na filmskem kolutu s petimi naperami, ki predstavljajo pet originalnih oddelkov akademije: igralskega, scenarističnega, režiserskega, producentskega in tehničnega.
Prve kipce so podelili 16. maja leta 1929 na zasebni večerju v hollywoodskem hotelu Roosevelt. Prisotnih je bilo okoli 270 ljudi, ki so morali za vstopnico plačati 5 dolarjev (danes bi to bilo okoli 75 dolarjev). Podelli so petnajst kipcev za najboljše igralce in igralke, režiserje in druge, pa tudi častno nagrado, ki jo je prejel eden od največjih velikanov filmske umetnosti vseh časov, Charlie Chaplin. Celotna prireditev je trajala okoli 15 minut, o nagrajencih pa so medije obvestili šele čez tri mesece.
Prvi kipci so bili narejeni iz pozlačenega brona, po nekaj letih pa so bron nadomestili s kositru podobne zlitino, imenovano Britannia, ki je prevlečena s tanko plastjo bakra, nad katero je plast zlitine niklja in srebra, preko te pa prevleka iz čistega zlata. Med drugo svetovno vojno so zaradi pomanjkanja kovin kipce izdelali iz gipsa, ki so ga pobarvali s pozlato. Šele po vojni so spet začeli podeljevati kovinske kipce.
Kako je Oskar dobil ime?
Prvič je Akademija ime Oskar za kipec, ki spremlja nagrado, uradno uporabila leta 1939. O tem, kdo si je ime izmislil, pa obstaja več zgodb.
V eni od biografij igralke Bette Davis piše, da je ona bila tista, ki je nagrado poimenovala po svojem prvem možu, Harmonu Oscarju Nelsonu.
Več avtorjev »botrstvo« pripisuje tajnici Akademije Margaret Herrick, ki naj bi, ko je leta 1931 prvič videla kipec, dejala, da jo spominja na njenega bratranca, ki mu je bilo ime Oscar.
Ime je v medijih prvi omenil neki kolumnist, ki je poročal o podelitvi leta 1934, istega leta pa je o nagradi kot Oskarju poročala tudi revija Time. Tega leta je v svojem zahvalnem govoru »za prejem Oskarja« to ime omenil tudi prejemnik – Walt Disney.
Kdo jih ima največ?
Vsako leto v tovarni v Chicagu, ki kipce izdeluje zadnjih 30 let, naredijo okoli 50 Oskarjev. Doslej so jih podelili 3.140.
Največ od teh se nahaja v vitrinah zdaj že pokojnega legendarnega »očeta Miki miške«, Walta Disneya, ki jih je skupaj prejel kar 25 – 22 v različnih kategorijah in 3 častne. Disney je tudi lastnik največjega števila nominacij. Nominiran je bil kar 59-krat. Po nominacijah mu sledi skladatelj John Williams, ki jih je prejel 52. Med igralci in igralkami pa ima največ nominacij še živa legenda Meryl Streep - častitljivih 22 (prejela je tri).
Med ostalimi posamezniki sta največ Oskarjev – štiri – prejela legendarna igralka Katherine Hepburn in režiser John Ford.
Med filmi so kar trije rekorderji, ki so pobrali po 11 Oskarjev - “Ben-Hur” (1959), “Titanic” (1997) in “Gospodar Prstanov: Kraljeva vrnitev" (2003). Vsi trije so osvojili tudi Oskarja za najboljši film.
Trije filmi so tudi izenačeni po najvišjem številu nominacij. "Vse o Evi" (1950), "Titanic" (1997) in "La La Land" (2016) so jih prejeli po 14.
Trije filmi so bili tudi tisti, ki so doslej prejeli "Veliko peterico" Oskarjev - za najboljši film, najboljši scenarij, najboljšo režijo, ter najboljšega igralca in igralko v glavni vlogi. S to imenitno osvojitvijo se lahko ponašajo "Zgodilo se je neke noči" (1934), "Let nad kukavičjim gnezdom" (1975) in "Ko jagenjčki obmolknejo" (1991).
Ali so prejemniki Oskarjev tudi njihovi lastniki?
Odgovor je presenetljivo: Ne. Oziroma bolje: ne več. Do leta 1950 so prejemniki kipce lahko imenovali za svojo last. Od takrat dalje pa morajo prejemniki kipca Oskarja takoj prodati nazaj Akademiji za simbolično vsoto 1 dolar. Če to zavrnejo, kipec obdrži Akademija, sicer ga lahko odnesejo domov – vendar tehnično gledano ni njihov.
Za ta korak se je Akademija odločila, da bi preprečila prodajo kipca zasebnim zbirateljem.
Pa vendar so nekateri vseeno uspeli. Leta 1992 je Harold Russel, ki je leta 1946 prejel Oskarja za najboljšo moško stransko vlogo, kipec dal na dražbo, da bi tako dobil sredstva za zdravljenje svoje žene. Oskar je tako pristal v zasebni zbirki, za kar je novi imetnik kipca plačal tedanjih 60.500 dolarjev (danes bi to bilo 110.200 dolarjev). »Zdravje moje žene je pomembnejše od sentimentalnosti,« je takrat svoje dejanje branil Russel.
Leta 2011 pa so nasledniki režiserja Orsona Wellesa na dražbi ponudili njegovega Oskarja za scenarij legendarnega filma "Državljan Kane". Ker so uspeli dokazati, da Welles z Akademijo ni podpisal nobene pogodbe o vrnitvi kipca, so Oskarja prodali za takratnik 861.542 dolarjev (danes bi to bilo 979.200 dolarjev).
Kljub temu, da je Akademija uradni lastnik Oskarjev, pa jih vseeno opremijo z imeni dobitnikov. Da bi preprečili "odtok informacij" o tem, kdo so prejemniki, Oskarje podelijo brez napisa z njihovim imenom. Do leta 2010 so prejemniki morali Oskarja vrniti Akademiji, potem pa čakati tudi po več tednov, da so jim jih vrnili opremljene z vgraviranimi imeni. Zdaj lahko prejemnikom ploščico z njihovim vgraviranim imenom na podnožje kipca namestijo takoj po koncu podelitev, na tako imenovani »postaji za procesiranje napisov«, ki jo organizirajo na kraju uradnega sprejema in pogostitve dobitnikov. Ploščice, na katerih so vgravirana imena nominirancev, ki Oskarja na koncu niso prejeli, pa reciklirajo.
Galerija
Poglej vse fotografije (9)
