Pogosteje vstanimo
Znanstveniki so že zdavnaj opozorili, da sodobni človek preveč sedi. Dokazane so povezave med nekaterimi boleznimi in sedenjem – posledice so napetost in zakrčenost mišic, glavoboli, bolezni ožilja, sladkorna bolezen in drugo. Ljudje, ki presedijo več kot 11 ur na dan, se izpostavljajo nevarnosti prezgodnje smrti. Razgibajmo se torej, in to vse do prstov. Že dlje statistični podatki jasno kažejo, da pianisti ali pa denimo trobentači živijo dlje. Vzrok je v njihovi intenzivni uporabi prstov. Tudi življenje nepianista je lahko podobno aktivno: naj naši prsti čim bolj spretno zaplešejo po tipkovnici, vzemimo v roke pletilke ali kvačko, delajmo origami …
Dnevni odmerek železa in kurkume
Zmeraj znova je treba poudariti, da svež zrak zagotavlja novo energijo. A s tem ni povedano dovolj – da lahko svež kisik telesu res koristi, mora biti v organizmu dovolj železa. Dnevno ga je treba zaužiti 15 miligramov – toliko ga je v 250 gramih ovsenih kosmičev, v enaki količini čičerike ali v 90 gramih pšeničnih otrobov. Kurkuma je rumena začimba, ki je tudi ena od sestavin karija. Posezimo pogosteje po njej, saj študije kažejo, da pol žličke kurkume na dan preprečuje nastajanje žilnih oblog, prav tako uravnava raven sladkorja v krvi ter ščiti pred demenco in rakom. Dodaten nasvet: če ji dodamo poper, bo še koristnejša.
Sledimo napredku
Tehnični napredek je v strmem porastu, a tega se ne smemo ustrašiti. Čeprav je skoraj zastrašujoče, kako pogosto nam postrežejo s kakšno tehnično inovacijo, je prav, če sledimo tistemu, kar je del našega vsakdana: mobilni telefoniji, računalniškemu napredku, izboljšavam na področju gospodinjskih pripomočkov, izboljšavam športnih rekvizitov. Tako ostajamo v koraku s časom in mladostnejši. Internet je zakladnica podatkov, dober vir navodil, kako se uporablja, pa so lahko kar naši vnuki. Mnenje, da smo za nekaj že prestari, je nesprejemljivo. Napredek naj bi naredil življenje lažje in tudi zanimivejše, zato sodelujmo!
Učenje pesmi na pamet
Dolgo je veljala lažna resnica, da z leti spomin in delovanje možganov pešata. Morda res v starosti ne zmoremo delati več stvari hkrati, so pa zato nekatere funkcije možganov celo okrepljene. Predvsem na področju koncentracije in vzdržljivosti se je v raziskavah pokazalo, da zmorejo starejši pogosto več in bolje kot mladi ljudje. Kar možganom starejših najbolj škoduje, je neaktivnost. Zato jih je treba ves čas uporabljati – za križanke, rebuse, učenje na pamet, pa naj bodo to pesmi ali telefonske številke …
Družimo se z mlajšimi
Obkrožimo se z mladimi ljudmi in skrbno negujmo odnose z njimi. Poskusimo se približati njihovi sodobni govorici, spoznavajmo njihove idole in glasbo, spremljajmo njihove športne junake, skratka, pustimo, naj nas mladi navdihujejo. Tudi če nam sprva njihov svet ni prav všeč, se potrudimo spoznati, kaj je tisto, kar danes privlači mlade ljudi. Tako bomo tudi sami ohranjali mladostnost.
Tudi prepir naj bo
Pari, ki svoje nezadovoljstvo nenehno zatirajo, umirajo mlajši – znanstveniki ponujajo razlago, da nenehno požiranje jeze človeku škoduje, saj dviguje krvni tlak ter vodi v stanje nenehne slabe volje. Tudi rak je pogostejši pri ljudeh, ki v sebi gojijo frustracijo. Zato z besedo na dan – konstruktivni pogovor lahko marsikaj reši. Poleg boljšega odnosa je korist ta, da ostajamo mladostnejši, če težave rešujemo sproti.
Živali za sprostitev
Lastniki psa ali mačke imajo razlog za veselje – študije kažejo, da bližina živali pomirja, zmanjšuje stres in krepi zdravje. Pomaga tudi že ribica v akvariju, kajti opazovanje njenega mirnega gibanja znižuje krvni tlak. Alergiki naj nikar ne obupujejo: dokazano je, da zadovoljno mačje predenje pomiri človeka tudi, če je samo posneto, enako kot živa mačka, ki prede v našem naročju.
Dihanje s slamico
Dihanje je življenjskega pomena, zato si je treba v zrelih letih okrepiti dihala. Vzemimo slamico in skoznjo dihajmo pet minut na dan. S tem si bomo ne le okrepili dihanje, marveč se bomo tudi zaščitili pred krvno-žilnimi boleznimi, kapjo in infarktom, saj dihalna vaja s slamico znižuje krvni tlak.
