Zanimivosti

Bo Luna postala naša Noetova barka?

kl
18. 3. 2021, 10.55
Posodobljeno: 18. 3. 2021, 12.41
Deli članek:

Znanstveniki razmišljajo, da bi na naš naravni satelit poslai genetski material vseh 6,7 milijonov živalskih in rastlinskih vrst.

Profimedia
Luna lahko postane shramba za ohranitev zemeljskega življenja.

Biblijski očak Noe je pred vesoljnim potopom zgradil veliko barko, na katero je vkrcal po dve živali vsake vrste, ter tako ohranil življenje, pripoveduje Biblija. Sedaj znanstveniki razmišljajo, da bi naredili nekaj podobnega. Seveda ne bi gradili ladje, ker ta že obstaja.

Skupina znanstvenikov univerze v ameriški Arizoni je prišla na misel, da bi za "barko" uporabila kar Luno in na njej zgradila visokotehnološko skladišče, v katerega bi shranili spermo, jajčeca in semena vseh 6,7 milijonov vrst živali, rastlin in gliv, ki jih poznamo na Zemlji.

Pravzaprav bi šlo za genetsko banko, ki bi jo skrili v tunele, ki jih je na našem naravnem satelitu pred milijardami let ustvarila lava, vse naprave pa bi poganjala sončna energija iz panelov, postavljenih na površju Lune.

Znanstveniki menijo, da bi trud, vložen v izgradnjo takšne banke bil vreden, saj bi na ta način ohranili življenje, ki bi ga morda kdaj v prihodnosti lahko uničila naravna katastrofa (izbruh supervulkana, padec meteorita, ...) ali človek (jedrska vojna, onesnaženje).

"Človeška vrsta je močno povezana z naravo." je za portal LiveScience povedal vodja skupine, ki je projekt predstavila na znanstveni konferenci, Jekan Thanga. "Zato imamo dolžnost, da smo varuhi biološke različnosti, prav tako pa imamo tudi sredstva za njeno ohranitev."

Ob tem znanstveniki priznavajo, da vse potrebne tehnologije za izvedbo tako ambicioznega načrta še nimamo, vendar so prepričani, da je moč pričakovati, da bi lunarno genetsko banko lahko zgradili v naslednjih treh desetletjih.

Predlagana "Noetova barka" bi vključevala dva glavna oddelka - enega na površju, drugega pod njim, kot je prikazano na slikah (foto: Jekan Thanga). Genetski material bi shranili v kriogenskih posodah pod površjem, za dostop do njih pa bi naredili dvigala. Na površju bi zgradili solarne panele, ki bi omogočali energijo za vzdrževanje in prostore z zrakom, v katere bi lahko dostopali ljudje. "Barka" bi sicer bila povsem avtonomna.

Vse vzorce za skladiščenje bi lahko na Luno prenesli v 250-ih poletih. Za primerjavo - za izgradnjo Mednarodne vesoljske postaje (ISS) je bilo potrebnih 40 poletov v vesolje.

Koncept "Noetove barke" sicer že uporabljajo na norveškem otoku Svalbard, na področju Arktike, kjer so shranjeni vzorci skoraj milijona vrst.