Paraliza spanja se po navadi prvič pojavi v adolescenci, največkrat med 20. in 30. letom. Epizoda lahko traja nekaj sekund ali minut, ni življenjsko nevarna, a večina ljudi jo doživlja kot izjemno neprijetno izkušnjo. Običajno se pojavi takoj po tem, ko zaspimo, ali tik pred prebujanjem. Oseba je med spalno paralizo popolnoma zavestna, vendar ohranja prostovoljno mišično paralizo, ki je značilna za REM-fazo spanja. Poleg strašljive nezmožnosti premikanja telesa se večkrat pojavijo halucinacije, ki so lahko: vizualne (sence in luči, človeške ali živalske oblike v sobi), slušne (glasovi, zvok korakov, ki se bližajo), taktilne (občutek pritiska na prsni koš in zadušitev).
Vzroki spalne paralize
Psihofiziološke študije so potrdile, da se napadi verjetno lahko pojavijo, ko oseba kmalu po spanju vstopi v fazo REM in preskoči faze spanja, ki niso REM in običajno potekajo pred njo. Drugi dejavniki, ki vplivajo na paralizo spanja, so zaspanost, ležanje na hrbtu, občutek stresa ali odstopanje od običajnega ritma spanja (zaradi nočnega dela, zaostajanja, kofeina ali alkohola). Raziskovalci opažajo, da se pogosteje pojavlja pri bolnikih z narkolepsijo (čezmerna dnevna zaspanost). Lahko je simptom telesne ali duševne bolezni, vendar se pogosto pojavi tudi pri zdravih ljudeh.
Nasveti, ki vam lahko pomagajo
Specifične terapije za spalno paralizo ni, vendar načelo »higiene spanja« velja za vse motnje spanja: spanje mora biti del udobne rutine, prostor naj bo namenjen le spanju, brez televizorja in podobnih naprav. V posteljo pojdite vedno ob enakem času, po sproščujoči dejavnosti, toplem tuširanju, pomirjujočem branju ali glasbi, za večerjo se je treba izogibati težkim in mastnim živilom, podobno kot alkoholu, kofeinu in drugim poživilom. Zjutraj vedno vstanite ob enaki uri, poskrbite za zadostno telesno aktivnost, vendar nikoli tik pred spanjem.