Od Vardarja pa do Triglava je Stoenka, ali »Stojadin« kot so Zastavo 101 imenovali v južnih republikah nekdanje Jugoslavije, ostala spomin na neke druge čase, prva potovanja, poroke, odhode iz porodnišnic … V časih svojega kraljevanja pa je bila simbol naraščejočega standarda, vendar tudi težav na cesti.
Najbolj uspešen in najbolj prodajan model kragujevške Zastave je bil v času, ko so iz tovarne prišli prvi modeli, najmodernejši avtomobil svojega razreda v Evropi. Zgledoval se je po Fiatovem modelu 128, s spremenjenim zadkom in dodanimi petimi vrati, česar Italijani nikoli niso izdelali. Bila je tudi prvi avtomobil, izdelan v Jugoslaviji, ki ni bil zgolj kopija licenčnih originalov.
Začetki ...
Do Zastave 101 je prišlo skoraj po naključju. Vse pa se je začelo leta 1967 v Torinu, kjer je Fiatov dizajner avtomobilov Dante Giacosa zasnoval idejo za hatchback verzijo Fiata 128, z oznako Fiat 128 B1. Model, ki ga je razvil, je bil takrat preveč napreden celo za italijanskega avtomobilskega giganta in je ostal v predalu, dokler ni prišla na obisk jugoslovanska delegacija.
Čeprav je ta računala na licenco za Fiatov model 124, ki bi obogatil in moderniziral Zastavino ponudbo, pa so jim pri Fiatu ponudili licenco za Fiat 128 – najmodernejše vozilo svojega razreda v Evropi. Legenda je bila rojena.
Leta 1969 je bil Fiat 128 razglašen za avtomobil leta in prve informacije o novem Zastavinem vozilu so prišle v javnost. Leta 1970 je slovenska revija »Avto-magazin« objavila njene prve fotografije, avtomobilski saloni pa so dobili prve prototipe vozila, ki so ga najprej imenovali »enka«.
V začetku leta 1971 se je začela predserijska, konec leta pa še serijska proizvodnja vozila, ki je dobilo ime Zastava 101.
Proizvodnja se je še povečala tudi zaradi poglobljenega sodelovanja med Zastavo in Fiatom, zaradi česar so Italijani vanjo vložili takrat ogromnih pet milijonov dolarjev.
Stoenka gre v svet ...
Tudi po zaslugi Fiatovega vložka se je model Zastava 101 razširil še po svetu. Tako so Stoenke našle svojo pot v Grčijo, na Finsko, Nizozemsko in celo v Indonezijo, Libanon ter Kolumbijo.
Po Zastavi 101 so precej spraševali tudi v Franciji in celo v Nemčiji ter Veliki Britaniji, v tedanjem vzhodnem bloku pa je bila pravi statusni simbol. Na Čehoslovaškem na primer, si je uspešen človek lahko kupil domačo Škodo, nekoliko bolj uspešen romunsko Dacio, za pomembne poslovodje in vojaške starešine pa je bila rezervirana jugoslovanska Stoenka.
Kot zanimivost – leta 1976 so izdelali specialni model, imenovan Z 101 Lux z bogatejšo opremo in večjim motorjem. Enega izmed teh je takratni predsednik Jugoslavije, Josip Broz Tito poklonil voditelju Sovjetske zveze Leonidu Brežnjevu, ki ga je z veseljem uvrstil v zbirko svojih avtomobilov.
Povpraševanje po Stoenkah je v 70-ih letih bilo tolikšno, da kragujevška tovarna ni zmogla dovolj velike proizvodnje za izvoz.
Samo v letu 1979 je tekoči trak zapustilo skoraj 90.000 avtomobilov Zastava 101.
Zdržljivi "Stojadin"
Leta 1975 je Zastava organizirala tudi odpravo iz Kragujevca na Kilimandžaro. Pet novih standardnih vozil Zastava 101 in 11 članov odprave je z njimi prepotovalo tako Saharo kot afriške savane in prispelo na cilj. Govori se, da je edina stvar, ki je odpovedala na vseh petih vozilih, bil naknadno vgrajeni radio kasetofon.
Odprava je, čeprav se proizvajalec z njo ni hvalil, potrdila trpežnost in kakovost Stoenke, ki si je sicer doma pridobila ime »Stojadin«, kar je namigovalo na težave - »sto jada« namreč lahko prevedemo kot »sto muk«.
Leta 1973 se je Stoenka izkazala tudi v avtomobilskem športu. Takrat je v svojem razredu osvojila rally Tour d’Europe.
Zaton kraljice jugo-cest
Proizvodnja priljubljene Stoenke je trajala vse do leta 2008, s prekinitvijo leta 1991, ko je razpadla Jugoslavija in leta 1999, ko je bila kragujevška tovarna, ki je poleg avtomobilov izdelovala tudi orožje, skoraj popolnoma uničena med bombardiranjem Nata.
V vseh teh letih so proizvedli več različic - GT, GTL, 55, 65, Skala in Mediteran, leta 1987 pa so ji spremenili celo ime – iz Zastave v YUGO,
Njena slava je kljub spremembam in inovacijam že v začetku 80-ih začela bledeti. Samo še v Jugoslaviji, ki jo je vedno bolj grabila ekonomska kriza, je bila Stoenka še vedno dobro prodajana, saj si dražjih avtomobilov skoraj nihče ni mogel več privoščiti.
Leta 2008 je tako bila drugi najcenejši avtomobil na svetu, kmalu zatem pa so jo prenehali proizvajati.
V 37-ih letih so v Zastavi proizvedli 1.273.532 Stoenk
Danes Stoenk na slovenskih cestah, kjer so nekoč kraljevale, skoraj ne vidimo več. Tudi v državah na območju nekdanje Jugoslavije so že zelo redke. Še največ jih menda vozi po Srbiji in Bosni in Hercegovini. Obstajajo pa tudi klubi ljubiteljev Stoenk, kjer kraljice jugoslovanskih cest še vedno častijo in negujejo.
