Ste si kdaj zaželeli, da bi vaši kihajoči in smrkajoči sodelavci ostali doma? Za razliko od nekaterih ljudi mravlje razumejo pomen izogibanja ostalim, če so okužene. Mravlje, ki so bile izpostavljene glivični okužbi, ki jo lahko prenesejo na ostale, zmanjšajo svoje stike z delavkami v mravljišču, poroča znanstvena revija New Scientist.
Nathalie Stroeymeyt iz Univerze v švicarski Lozani je s kolegi preučevala vedenje afriških mravelj, tako da so spremljali njihovo gibanje s posebno aplikacijo za sledenje tem drobnim živalim.
Delavke te vrste se delijo na "negovalke", ki delajo v mravljišču in skrbijo za njegovo vzdrževanje in nego kraljice in mladih mravelj, ter "nabiralke", ki v okolici iščejo hrano in uporaben material za gradnjo mravljišča.
Slednje imajo več možnosti, da se pri iskanju in nabiranju hrane okužijo in bolezni prinesejo v mravljišče.
Raziskovalci so nekatere mravlje namerno okužili s trosi glive Metarhizium brunneum, ki napada mravlje tudi v naravi. Trosi te glive se prilepijo na mravljino zunanjost, po dnevu ali dveh pa prodrejo skozi njen "oklep" (kutikulo) in vstopijo v mravljino telo in mravljo umorijo. Trosi pa se potem lahko prenesejo tudi na druge mravlje v mravljišču.
Raziskovalci so ugotovili, da so okužene "nabiralke" že po prvem dnevu po okužbi spremenile vedenje in so več časa ostajale zunaj mravljišča ter imele zelo malo stikov z "negovalkami". Tudi neokužene "nabiralke" so se začele potem, ko so nekako ugotovile, da so njihove kolegice okužene, izolirale, medtem ko so "negovalke" zarod umaknile globlje v mravljišče.
Raziskovalci sicer ne vedo, kako mravlje prepoznajo okužbo bodisi pri sebi, bodisi pri drugih, domnevajo pa, da verjetno zaznajo trose tako na telesih drugih mravelj, kot na svojih.
Simulacije, ki so jih naredili na podlagi spoznanj kažejo, kako lahko takšno vedenje mravelj zmanjša širjenje bolezni in varuje zdrave delavke in kraljico pred boleznijo.
Tovstno obnašanje mravelj se je verjetno razvilo skozi evolucijo, ki daje prednost tistemu vedenju, ki koristi celotni skupnosti, še posebej pri družabnih žuželkah, kjer se razmnožuje samo en pripadnik, kraljica.
"Mislim, da bi se lahko od teh žuželk naučili kako najti poti za zmanjšanje prenosa bolezni na celotno populacijo," pravi Stroeymeytova, čeprav hkrati priznava, da so lahko mravlje dober vzor le do neke mere. "V resnici ne moremo od bolnih ljudi zahtevati, da se žrtvujejo in umrejo v izolaciji, kot to naredijo mravlje."
