Koriander velja za dišavno in zdravilno rastlino, ki jo najdemo na vseh kontinentih sveta. O njegovi zgodnji uporabi pričajo številne jamske poslikave, ki so jih našli v Altamiri v Španiji in so stare približno 10.000–12.000 let. O njegovi uporabi pričajo tudi sanskrtski zapisi, našli so ga v grobnicah faraonov, ohranjena je sumerska klinopisna ploščica z receptom za juho in še bi lahko naštevali, a vrnimo se k sami rastlini.
Močan vonj
Kuro s koriandrovim čajem in jedmi priporočajo pri boleznih jeter in črevesja, odganja vetrove in lajša napenjanje.
Koriander sicer na prvi pogled spominja na peteršilj, a ko ga utrgamo, razvije povsem drugo aromo. Je enoletnica, ki zraste 10–60 centimetrov visoko, ima ravno, obilno in golo steblo, ki je tanko žlebičasto in na vrhu razvejano. Pritlični listi so enojno pernato narezani, srednji pa z večine dvojno pernato narezani. Pri vzgoji doma precej hitro pobegne v cvet, če ga ne obrezujemo sproti, in tako razvije drobe cvetove, ki so beli do rahlo rožnati. Sveži, nezreli plodovi, ki jih koriander precej hitro razvije, močno dišijo, a mnogim ta vonj ne ustreza. Številni tudi ne prenesejo vonja svežega sesekljanega koriandra, saj vonj opisujejo kot oduren, ki spominja na stenice. Naj vam izdamo še to skrivnost, ime zeli namreč izhaja iz grške besede »koriós«, kar pomeni stenica.
Sušeni plodovi za okus in zdravje
Tako v kulinariki kot v domačem zdravilstvu uporabljamo le popolnoma zrele plodove, ki smo jih posušili hitro in pazljivo. Ti močno dišijo in imajo podobno aromo kot šmarnice. Najboljši vonj in okus za uporabo v kulinariki bomo dobili, če bomo semena pred uporabo rahlo prepražili in nato strli v možnarju. Tako pripravljenega uporabimo pri pripravi mesnih jedi in omak, z njim lahko začinimo tudi orientalske juhe ali enolončnice. Nepogrešljiv je pri pripravi falafla, pa tudi pri pripravi cvrtih jedi, kjer bo pomagal prebavi. Najpomembnejša učinkovina je eterično olje ter čreslovine, vitamin C, sitosterin, beljakovine in maščobno olje. Naj omenimo še, da spada v družino kobulnic, kot so janež, kumina, sladki janež, torej zelišč, ki pomagajo pri napenjanju in med katerimi je kumina še zmeraj najučinkovitejša. A naj povemo, da je mešanica iz plodov naštetih zelišč še posebno učinkovita in uporabna tako v zdravilstvu kot v kulinariki. Jedem zagotovi močno in prijetno aromo ter jim daje orientalski pridih, v zdravilstvu pa pomaga pri prebavnih težavah in hitro odpravi krče, zaprtost in druge nadloge.
