Imamo dve očesi. Če izmenoma gledamo z enim in nato z drugim, bomo videli, da slika ni čisto enaka in da je malce zamaknjena. To nam omogoča, da vidimo tri dimenzije in določimo oddaljenost predmetov, ki jih opazujemo.
Imamo dve ušesi – stereo sluh. Majhna razlika v času, ki ga potrebuje zvok, da prispe do enega in drugega ušesa, nam omogoča, da lahko določimo, iz katere smeri prihaja zvok.
Imamo tudi en nos in dve nosnici. Zakaj potrebujemo dve nosnici? Mar ne bi bilo bolj preprosto, če bi sredi obraza imeli le eno luknjo? Morda se sliši grdo, vendar če bi bili takšni od nekdaj, bi se nam to zdelo lepo in normalno.
Le da bi zaznali manj vonja. Ko dihamo skozi nos, zrak skozi eno nosnico prehaja hitreje kot skozi drugo, kar se čez dan večkrat zamenja. Nekaj časa dihamo bolje skozi levo nosnico, nato pa skozi desno. Zrak vstopa skozi nosno votlino, kjer so vonjalne čutnice, celice, na katere se vežejo molekule vonjav. Nekatere vonjave se vežejo hitreje, nekatere pa počasneje, zato nam tista nosnica, ki v tistem trenutku upočasnjuje zrak, omogoča prepoznati vonjave, za katere potrebujemo več časa. Tako lahko prepoznamo veliko več vonjav, kot če bi imeli samo eno odprtino sredi obraza.
Privlačnost vonjav
Torej dve nosnici služita temu, da prepoznamo več vonjav. Zakaj pa potem nimamo dveh lukenj na obrazu? Čemu služi ta kljuka, ki jo imenujemo nos? Nobena druga žival je nima, celo naši najbližji sorodniki šimpanzi in gorile – ti imajo ravno to, dve luknji sredi obraza. Vendar pa smo mi edine živali, ki hodijo pokonci, po dveh nogah. In ko dežuje, nam kapljice lahko padajo naravnost v nosnice. Potrebujemo dežnik za nosnice – to pa je nos.
Nekateri imajo velikega kot družinski dežnik, nekateri pa majhnega, vendar vsem služi enako – da zaščiti čutilo pred dežjem. Lahko je tudi okras na obrazu. Zakaj ne, pesniki so ga opevali, Ostržku je zrasel, ko se je lagal, Cyrano pa je zaradi njega odšel na dvoboj.
Vsekakor je čutilo za vonj zelo pomembno za naše preživetje. Omogoča nam, da zaznamo nevarnost pokvarjene hrane ali plinov. Ravno tako je tesno povezano z občutki in spomini. Če smo nekatere lepe trenutke preživeli ob vonju vrtnice, se bomo nanje spomnili vsakič, ko bomo povohali ta cvet.
Celo 80 odstotkov okusa prihaja od vonjav jedi. Naš jezik lahko zazna le štiri osnovne okuse – sladko, kislo, grenko in slano. Vse drugo prihaja z vonjavami hrane. Zato hrana nima okusa, kadar smo prehlajeni in imamo zamašen nos. Iz enakega razloga postanemo lačni, kadar gremo mimo restavracije, iz katere lepo diši. Če pa hrano presolimo, to verjetno pomeni, da nekaj ni v redu z našim vohalnim čutilom in zato poskušamo ojačati okus.
Vonjave so nekoč služile tudi temu, da so se ljudje prikupili bogovom in kot zdravilo za številne bolezni.
Vsi pa dobro vemo, da vonjave služijo tudi temu, da privlačimo partnerja. Od nekdaj smo poskušali mešati različna eterična olja, da bi ustvarili prijetno dišavo. Izdelovanje parfumov z mešanjem različnih hlapljivih vonjev, včasih cvetnih, pogosto tistih, narejenih iz limone ali pomaranče, včasih iz začimb, smole ali mahu, je stara obrt.
Dvanajst točk
Dober parfum je bil vedno cenjen, pravi mojstri obrti pa so vedeli, da na telesu obstaja dvanajst točk, na katerih dišava razvije najlepši in najdolgotrajnejši vonj. Na sencih, za ušesi, na obeh straneh vratu, na notranji strani lakti, na notranji strani zapestij in na notranji strani kolen. Na vseh mestih, kjer lahko začutimo bitje srca. Tukaj so vene in arterije najbližje površini kože, zato so ta območja tudi takrat, ko je hladno, vedno najtoplejša, parfum pa na njih zaradi toplote lažje izhlapeva.
Parfum in naša ljubezen do prijetnih vonjev sta bila pobudnika ustvarjanja nove znanosti – kemije.
Mati kemije
Prva znana mojstrica obrti dišav, prva kemičarka, mati kemije, je pred 3200 leti živela v Babilonu v Mezopotamiji. Ime ji je bilo Taputi.
Tisoč dvesto let pred našim štetjem je v Babilonu vladal kralj Adad Šuma Ušur, dvaintrideseti vladar mogočnega Babilona in tretji iz dinastije Kasitov. V zgodovini je znan po zelo žaljivem pismu, ki ga je poslal asirskemu kralju Ašurju Nirariju III. V delih pisma, ki so ga našli, svojega rivala imenuje pijanec, norec in lopov.
Kralj je imel svojega ašipuja, belega čarovnika in zdravnika, čigar naloga je bila, da ob morebitni kraljevi bolezni napove, ali bo ta preživel ali ne. Ašipu je na podlagi znakov bolezni ravno tako določil, kateri bog je poslal bolezen, in tako razkril, komu je treba darovati, da bo kralj ozdravel.
Bogovom so se prikupili tudi s prijetnimi dišavami, kralji pa so ravno tako radi lepo dišali svojim podložnikom in s tem še bolj poudarjali svoj družbeni položaj. Zato je bilo delo kraljevega mojstra dišav zelo cenjeno in dobro plačano.
Na neki glineni tablici iz tistega časa, popisani s klinopisom, omenjajo Taputi, ki je bila glavna kraljeva izdelovalka parfumov. Poleg njenega imena je tudi beseda bilatekalem, kar pomeni, da je bila nadzornica kraljevske parfumerije in glava svojega gospodinjstva. To pa je vse, kar vemo o njej. Verjetno je živela v času kralja Adada Šuma Ušurja, morda pa tudi v času njegovega predhodnika in naslednika. Vendar to ni pomembno. Zgodovina si zapomni tiste, ki so storili kaj za človeštvo, ne pa tistih, ki so se rodili na položaju in niso storili nič posebnega.
Izdelovanje parfumov ni le mešanje različnih vonjav, dokler ne dobimo nečesa, kar nam je všeč. Dobro moramo poznati kemijo in tehnološke postopke, in Taputi jih je popolnoma obvladala in jo imajo zato za prvega kemika nasploh in začetnico te znanosti. Taputi je ravno tako sestavila prvo napravo za destilacijo, ki so jo našli v zgodovini.
Recept za Taputin parfum
Na glineni tablici je ohranjen recept za Taputin parfum, ki se glasi takole:
»Ko pripravljate balzam iz cvetja, olj in kolmeža, najprej preverite, ali so cvetovi in zeleni deli kolmeža dobri, in potem postavite napravo za destilacijo. Vzemite pitno vodo in napolnite glineno posodo. Segrejte tabilo in jo postavite v posodo. Dodajte pol litra hamimuja, pol litra jarutuja in pol litra dobre filtrirane mirte. Delajte zvečer, segrejte in pustite stati čez noč. Ob zori, ko vzide sonce, precedite zmes skozi čisto krpo v glineno posodo. Odstranite preostanek. Dodajte liter in pol čistega ciperusa. Dodajte še liter in pol mirte in liter stisnjenega in precejenega kolmeža. Dvajset litrov te tekočine, ki je stala čez noč, pomešajte z vonji ... eden in pol čistega gulu (verjetno vrtnica) ... dva kozarca ... dva majhna kozarčka ... prečistite ... kanakto (verjetno smola) skozi cedilo ... precedite olje v glineno posodo.
Pregnetite in preglejte zmes. Odstranite slabe dele. Filtrirajte tekočino in ... liter in pol ... vrzite ... dodajte balzam. Zakurite ogenj. Ko se raztopina segreje, dodajte olje. Premešajte. Ko se vse raztopi, pojačajte ogenj. Pokrijte posodo. Ohladite z vodo. Ko sonce vzide, pripravite posodo za olje, raztopino in dišave. Pustite, naj ogenj sam zamre.
Kolmež, ki je glavna sestavina dišave, je od nekdaj znan tudi pri nas kot čistilec strupov v telesu. Najdemo ga okoli močvirij in potokov; je zelo zdravilen in ima močan vonj. V antičnem svetu, Egiptu in Mezopotamiji, je bil nepogrešljiva sestavina skoraj vsakega parfuma in tako tudi Taputinega
Ko sonce vzide, zmes pa se še naprej raztaplja, pokrijte posodo in ohladite. Pripravite stekleničke za olje kolmeža. Na vrh stekleničk namestite tkanino in precedite olje. Zavrzite usedlino iz destilata.
To je priprava balzama iz cvetja, olj in kolmeža Taputi Bilatekalem za kralja.
Dvajsetega Muhur-ilanija, Limnu obdobje Katnu-gardu
(približno 1.200 let pred našim štetjem).«
Na žalost je recept nepopoln, veliko sestavin pa neznanih. Ciperus, hamimu, jarutu ... danes bi težko izdelali parfum, ki bi bil enak Taputinemu. Bilo bi zelo zanimivo povohati parfum, star tri tisoč dvesto let.
Kdor bere ★★★ POLITIKIN ZABAVNIK ★★★ vé več! Kmalu v prodaji tudi nova številka!
********* MORDA VAS ZANIMA TUDI TO **********
Prvič dokazano "obrnili" biološki proces staranja
