Če jo razni šampioni zlivajo po tleh, jo drugi pijemo ob rojstvih, porokah, svečanih obletnicah, pa ob slovesnih dogodkih, uspešno sklenjenih poslih, proslavah, skratka, z njo obeležujemo pomembne in nepozabne trenutke. In eden takšnih so zagotovo prazniki, ki trkajo na vrata. Prazničnega decembra si brez penine in lesketajočih se mehurčkov v kozarcih pravzaprav niti ne predstavljamo. A le od kje penini njen glamurozni sloves?
Dom Perignon o šampanjcu: Pijem zvezde!
Legenda izum tega posebnega vina pripisuje slepemu samostanskemu kletarju in menihu iz 17. stoletja Dom Perignonu. Ta naj bi leta 1668 po naključju pripravil peneče vino. “Pridite hitro, jaz pijem zvezde!” je zaklical presenečeni vinar, preden je nagnil kozarec, v katerem je opazoval ples iskrečih se mehurčkov. In penina je bila rojena. To so sprva, ker so bile steklenice, v katere so jo shranjevali, tanke in jih je pogosto razneslo, imenovali kar »hudičevo vino«. Ko pa jim je enkrat uspelo pri življenju ohraniti dovolj steklenic, da so penino začeli točiti na tradicionalni posvetitvi francoskih kraljev v Reimsu, si je ta prislužila veliko bolj prefinjeno ime: postala je »vin du roi« ali »kraljevo vino«. In ta prestižni sloves se je drži še danes.
V Vinski kleti Zlati grič so med letošnjimi prazniki za vas pripravili kar tri vrhunske penine
Škalce, slikoviti griči v bližini Slovenskih Konjic, prekriti z vinogradi Vinske kleti Zlati grič, veljajo za osrednjo točko vinarstva v tem delu Slovenije. Tu namreč vino oziroma grozdje pridelujejo že več kot osemsto let. O tem pričajo zapisi iz druge polovice 15. stoletja, v katerih oglejski patriarh pojasnjuje, da imajo Konjičani več vinogradov in vina v kleteh kot celotna dežela skupaj.
Konjiške penine so med strokovnjaki poznane po svoji prvovrstni svežini
Danes vinogradniki Zlatega griča med drugim slovijo tudi po svojih prvovrstnih, z mednarodnimi priznanji mnogokrat nagrajenih peninah. Te pridelujejo po klasični metodi. To pomeni, da osnovno vino pridobijo s prvim vretjem, a ključno pot do penine pomeni drugo vretje, med katerim vinsko osnovo še enkrat zavrejo in nahranijo kvasovke. Sledi najmanj 3-letno zorenje penine pri naravni temperaturi 8°C v steklenicah, shranjenih v obokani Otokarjevi peninski kleti v Žički Kartuziji. Grozdje za penine pa se prideluje le na izbranih legah posestva Škalce. In rezultat je lahko zgolj prvovrsten. Konjiška penina izžareva pristen in prepoznaven slog. V njej se zrcali lepota posestva, s katerega prihaja. Posebno žlahtnost ji daje večletno zorenje v temi nekdanje samostanske kleti. Navdušila vas bo s svojo sadnostjo, elegantno aromo in pitnostjo, med poznavalci in strokovnjaki pa je priznana tudi po dolgem plesu šumečih mehurčkov, ki ji daje prvovrstno svežino. Ljubitelji izbranih okusov lahko izbirate med Belo, Rose ali Vintage Konjiško penino.
Konjiška penina Rose
Osnova in privlačen barvni odtenek penine Rose izhaja iz grozdja modre frankinje, njen okus je saden, svež in rahlo mineralen. Iskrenje mehurčkov te penine je nežno, a izrazita svežina in sadni priokus sta tista, ki iz nje privabita nekaj več – na eni strani je prava izbira za aperitiv, na drugi pa odlična osvežitev, bodisi ob težki hrani bodisi ob poletni vročini.
Konjiška penina Bela
V sortni sestavi konjiških vinogradov je beli pinot tisti, ki mu namenjajo veliko pozornosti in je zato odlična osnova za Belo penino. Zlato rumena barva nakazuje, da je penina z daljšim ležanjem na kvasovkah lepo dozorela. Okus je kljub temu svež in saden.
Konjiška penina Vintage
Osnova za to letniško Vintage penino je grozdje sorte chardonnay z izbrane lege. Na kvasovkah leži kar 36 mesecev, ob degožaciji pa ji ne dodajajo odpremnega likerja. V ustih deluje najprej živahno in mladostno, toda kmalu se umiri in pokaže izvrstno harmonijo med uglajenimi kislinami in bogatim telesom, skratka polnost, ki jo na koncu nadgradi še prijetno dolg pookus.
Vse tri omenjene penine so na voljo v spletni trgovini Vinske kleti Zlati grič.
Za konec naj vas v praznični, z zlatimi in s svetlikajočimi se mehurčki okrašen december pospremimo z zapomnljivimi besedami francoskega poveljnika in cesarja Napoleona Buonaparteja: »Brez šampanjca ne morem živeti. Kadar zmagujem, si ga zaslužim, kadar izgubljam, ga potrebujem.«
