Kaki oziroma japonsko ali zlato jabolko so na Japonsko prenesli šele okoli 10. stoletja, v dobi svilne poti pa se je precej hitro razširil po stari celini. V 19. stoletju so prve kakije začeli gojiti tudi v Kaliforniji. Japonci mu pravijo celo drevo miru, saj velja za eno redkih dreves, ki so v Nagasakiju preživela jedrsko eksplozijo avgusta 1945. Kaki danes uspeva tudi pri nas, ne samo v Primorju, kjer mu prirejajo praznik, temveč ga najdemo že v notranjosti države, saj so zime vse milejše.
Dve vrsti kakijev
Danes poznamo dve vrsti kakijev, tiste, katerih plodovi vsebujejo veliko tanina in so užitni šele, ko povsem dozorijo in meso postane mehko ter želatinasto, in kakije z manj tanina, ki jih jemo, preden povsem omedijo. Takšna je denimo vrsta kaki vanilija. A tako prva kot druga vrsta sta poznani po sladkastem okusu, v sebi pa skrivata še številne hranljive snovi. V kakiju najdemo veliko vitaminov, med katerimi izstopajo vitamini B1, B2 in B6 ter C, mineralov, kot so kalij, magnezij, baker in fosfor, vlaknin, pektinov, taninov, tudi nekaj maščob in beljakovin. Strokovnjaki pravijo, da z dvema kakijema na dan potešimo potrebo po predstopnji vitamina A, torej po karotenoidih.
Kakšne sadeže izbrati
Če se po kaki odpravite na tržnico, izberite sveže sadeže z živo rumeno in oranžno barvo, take, ki so že na pogled sočni, zdravi in nepoškodovani. Če še niso povsem dozoreli, jih shranite v klet, kjer bodo v roku 14 dni povsem omedili. Če jih hočete uživati takoj, jih položite ob banane ali jabolka, ti dve vrsti sadja bosta pospešili njegovo zorenje.
Okrepite imunski sistem
Zaradi vsebnosti antioksidanta betakarotena, ki krepi in varuje imunski sistem, je kaki zelo priporočljivo uživati jeseni in pozimi, ko so na pohodu številni virusi in bakterije, naš imunski sistem pa je zaradi hladnega vremena dodatno oslabljen. Naj povemo, da ima kaki kar petkrat več vitamina C kot jabolko in kar 30-krat več vitamina A, ki ugodno vpliva na oči, tkiva, kosti, dlesni, kožo in še marsikaj.
