Poznamo več tipov čipov in načinov pritrjevanja. Omenili bomo le nekaj najpogostejših, ki pokrivajo večino tekmovanj, ki jih lahko merimo s tehnologijo UHF RFID:
- čip, enojni ali dvojni, na tekaški startni številki,
- dvojni čip na startni številki MTB,
- triatlonski čip,
- tablica s številko z dvojnim čipom za cestne kolesarske dirke,
- čip na čeladi,
- čip na čevlju.
1. Čip na tekaški startni številki
Čipiranje tekaških startnih številk je najpogostejši način označevanja s čipi na tekaških prireditvah. Čip je lahko glede na uporabljeno opremo RFID horizontalno ali vertikalno orientiran. Priporoča se uporaba panelnih stranskih anten s krožno polarizacijo, pri čemer orientacija čipa ni pomembna. Obvezna je uporaba čipov s podložno peno, ki omogoča odmik čipa od telesa, zaradi zanesljivosti delovanja. Na množičnih prireditvah se priporoča uporaba dveh čipov na eni številki, s tem v primeru istočasnega prehoda velike skupine tekmovalcev minimiziramo število neprebranih čipov. Prednost takega načina uporabe čipov je v tem, da je medsebojna zamenjava čipa in startne številke nemogoča. Slabost takega načina je uporaba nekoliko dražjih čipov s podložno peno in le enkratna uporaba čipov zaradi običajno uporabe startnih številk za enkratno uporabo.
2. Dvojni čip na kolesarski startni številki
Za gorskokolesarske dirke oziroma druge kolesarske dirke, na katerih tekmovalci pritrdijo številko na krmilo, je najobičajnejša uporaba čipov, nalepljenih na zadnji strani startne številke. Priporoča se uporaba dveh čipov, ker so hitrosti večje in je običajno ciljna črta širša. Pri taki pritrditvi startne številke ni potrebna uporaba čipov s podložno peno. Take številke in čipi so običajno primerni za večkratno uporabo. Čipi so uporabni, vse dokler se fizično ne uničijo.
3. Triatlonski čip
Triatlonski čip se, tako kot pove že ime, največ uporablja na triatlonskih ali duatlonskih tekmovanjih. Čip je z jermenom iz neoprena mogoče pritrditi na gleženj ali zapestje. Ti čipi so namenjeni za večkratno uporabo, so dražji in se uporabljajo običajno takrat, ko ni mogoča uporaba čipov na startnih številkah. V zadnjem času se taki čipi uporabljajo tudi na priljubljenih »preživetvenih« tekmovanjih, ker so primerni tudi za uporabo v vodi in blatu. Nekateri jih uporabljajo tudi na kolesarskih dirkah, pri čemer jih običajno pritrdijo na okvir ali telo tekmovalca, vendar je treba upoštevati, da je pri kolesarskih dirkah priporočena uporaba dveh čipov ali dvojne linije branja.
4. Kolesarska tablica s številko z dvojnim čipom
Kolesarska tablica se običajno uporablja pri cestnih kolesarskih dirkah. Prednost kolesarske tablice je v tem, da se običajno pritrdi na okvir ali pod sedež, ne ustvarja zračnega upora, je dobro vidna tudi na ciljni kameri in vsebuje dva čipa. Ker je pritrditev pravokotna na prehod ciljne črtne, je izpostavljenost stranskim antenam najvišja mogoča in dosežen odstotek prebranih čipov največji. Upoštevati je treba, da so pri cestnih kolesarskih dirkah hitrosti običajno velike, na robu zmogljivosti tehnologije UHF RFID, prav tako je zelo veliko tekmovalcev ob ciljnem sprintu, zato je treba upoštevati še nekaj drugih dejavnikov, kot so postavitev in količina uporabljene opreme ter seveda uporaba ciljne kamere. Namesto te tablice se lahko uporabi tudi podobno označevanje, nalepka za enkratno uporabo z dvema čipoma, ki se ravno tako pritrdi pod sedež. Učinek je popolnoma enak. Slabost nalepke je le v tem, da je primerna le za enkratno uporabo, zato je strošek organizatorja običajno višji.
5. Čip, nalepljen na čelado
V določenih primerih lahko nalepimo čipe tudi na čelado. V tem primeru je treba antene namestiti na nosilce nad tekmovalci. Običajno se to uporablja v motokrosu, manj v kolesarstvu, ker moramo zagotoviti prehode spremljajočih avtomobilov, ki so lahko višji od nosilca za antene. Tudi v tem primeru se priporoča uporaba dveh čipov s podložno peno na drugi strani, da zagotovimo odmik čipa od površine čelade, ki je v nekaterih primerih lahko prevlečena s kovinskim premazom in s tem onemogoči delovanje čipa.
6. Čip, pritrjen na čevelj
Precej pogosta pri tekaških prireditvah je tudi uporaba čipa, pritrjenega na tekaške čevlje. Pri takih čipih je priporočena uporaba krožno polariziranih anten, ker je položaj čipa nedefiniran. Na splošno ni pravilnega ali napačnega pritrjevanja čipov. Pretekle izkušnje časomerilcev in preizkušanje v različnih situacijah so edina možnost za izbiro pravega načina, ki bo deloval v vaših specifičnih postavitvah opreme in na različnih tipih tekmovanj.
