V Sloveniji je 280 prebivalcev s priimkom Strah in 258 s priimkom Noč, so pred nočjo čarovnic, 31. oktobrom, navedli na državnem statističnem uradu. Petim ženskam in 12 moškim je ime Krsta, a to ime ima bržkone manj opraviti s krsto oziroma rakvijo, kot pa s krstom, znanim krščanskim obredom. Na območju nekdanje Jugoslavije so denimo razmeroma priljubljena imena Krstan, Krstana, Krstivoje, Krstimir, Krstina, Krsto, Krstomir, Krstomira, Krstomirka in Krstonije. Sedem prebivalcev Slovenije se sicer piše Trugar.
Tisti, ki se bodo našemili v čarovnice in bodo potrebovali metlo, pa ne bodo imeli težav, saj smo jih lani uvozili skoraj 160.000. Izvozili smo jih približno 13.000.
Z nočjo čarovnic so povezane tudi izdolbene buče z izrezanimi odprtinami za oči in usta z gorečo svečo v notranjosti,
ki jih postavimo na prag, okno ali balkon. Tako kot z metlami tudi z bučami ne bi smelo biti težav, saj smo lani pridelali 1973 ton buč za olje. Izvozili smo 364 ton buč, uvozili pa 582 ton. Z bučami je povezan priimek Bučar, ki ga ima 841 prebivalcev, medtem ko se Buč piše le 12 prebivalcev. V občini Kozje v savinjski statistični regiji pa je kraj Buče, v katerem živi 149 prebivalcev.
Tistim, ki ob noči čarovnic dajejo prednost motivom groze in groba, pa bo morda koristil statistični podatek, da smo lani iz Slovenije izvozili skoraj 65.000 lesenih krst.
Noč čarovnic ima svoj izvor v keltskem prazniku samhain. Kelti so ga praznovali 1. novembra, ki se začne po nekdanjih predstavah že s predvečerom. Verjeli so, da mrtvi na ta dan poslednjič pridejo v svet živih.
