Voda bi lahko na Luni bila precej bolj prisotna, kot pa so domnevali znanstveniki. Naravne zaloge vode bi se lahko izkazale za neprecenljive – tako za hidracijo astronavtov kot tudi za zagotavljanje goriva za druge vesoljske odprave.
Na Luninem površju bi lahko v večni senci obstajale majcene zaplate ledu, nič večje od kovanca. Pojav, ujet na temni strani Lune, bi lahko obstajal v stanju večne teme, kar pomeni, da se jih več milijard let ni dotaknil niti en žarek sončne svetlobe – da bi lahko potrdili obstoj teh zaplat ledu, bi morali tjakaj poslati bodisi astronavte bodisi roverje, poroča Sky News.
Precej več
Kakorkoli že, teh zaplat bi lahko bilo več. Podatki, ki jih je zbrala Nasina sonda LRO (Lunar Reconnaissance Orbiter), kažejo, da je 38.850 kvadratnih kilometrov Luninega površja odetih v trajne sence takšnih in drugačnih oblik ter velikosti, ki bi lahko bile »rezervoarji«, ki vodo skladiščijo v obliki ledu.
Raziskave kažejo, da je manjših zaplat, od katerih nekatere ne merijo več kot centimeter, od 100- do 1000-krat več od večjih, ter da jih je mogoče najti na obeh polih. Kakor tudi, da so za vodo na Luni zaslužni različni procesi.
Ne le v senci
Nasa je danes potrdila odkritje vode na ne trajno senčnem površju Lune, piše BBC. Kot so sporočili, je v kubičnem metru prsti za tri decilitre vode. Ko bodo vedeli več, bodo vedeli tudi, kam postaviti bazo – tam, kjer je voda. Moškega in žensko nameravajo na Luno poslati leta 2024.
