Peter Webster, ki zdaj živi v Wollongongu v Avstraliji, je pred dnevi odigral zadnjo nogometno tekmo. Ocenil je, da je bilo dovolj. »V prvih letih igranja sem se zbudil v nedeljo po tekmi in čutil bolečine v mišicah, ki pa so izginile do ponedeljka. Zdaj pa v ponedeljek začutim bolečino, ki izgine šele v soboto,« se je pred zadnjo tekmo šalil Webster.
Webster je sicer po rodu Anglež, kmalu pa se je preselil v Wales, kjer je igral nogomet za različne klube. Leta 1981 se je preselil v Avstralijo in tudi tam nadaljeval z žogobrcom. Mislil je, da bo imel težave z visokimi temperaturami, a so mu prijale.
Kako je lahko tako dolgo zdržal igranje z mlajšimi, čeprav gre za tekme v nižji, lokalni amaterski ligi. Pravi, da le z veseljem do nogometa in zmernimi treningi. Pred leti je precej tekel in kolesaril, zdaj pa večinoma sprehaja vnukovega psa.
Webster je vesel, da bo lahko po »upokojitvi« več časa posvetil ženi, redno pa bo spremljal tekme vnuka in vnukinje, ki oba igrata nogomet. In žena? Veseli se, da bo lahko Peter končno več postoril okoli hiše.
