Marjetica je trajnica, ki je pri nas precej pogosta rastlina, najdemo jo tako na domačih dvoriščih kot na travnikih in ob gozdnih jasah. Sicer velja za spregledano in podcenjeno rastlino, ki je navadno namenjena zgolj otroški igri. Marjetica ima to sposobnost, da se prilagodi skoraj vsem vremenskim razmeram, preživi številne košnje in cveti od zgodnje pomladi pa vse do pozne jeseni. Nepogrešljiva je pri celjenju ran in odrgnin, prav tako pa je čudovit okras in okus v kulinariki.
Koristni listi in cvetovi
Marjetica se razvije iz kratke korenike, iz katere najprej poženejo lopatičasti in narobe jajčasti listi. Nato se razvije stebelce, na vrhu katerega je cvetni košek, ki precej hitro razcveti v belih, rožnatih in rdečih cvetovih. V zdravilne namene navadno nabiramo cvetove in liste ter jih takoj po trganju posušimo nekje v senci in na prepihu. Ker tako listi kot cvetovi vsebujejo saponin, čreslovino, hlapno olje, beljakovine, sluz in organske kisline, lahko skoraj z gotovostjo trdimo, da gre za zdravju prijazno rastlino, ki pomaga pri zdravljenju različnih obolenj. Rastlina pomirja in blaži, zato je učinkovita v času prehladnih obolenj, pri kašlju pa tudi pri prebavnih motnjah. V obliki infuzije lahko marjetico uporabljamo ob artritisu, pri zdravljenju jeter in ledvic ter pri revmatizmu. Čaj iz posušenih listov in cvetov uporabljamo poleg naštetega še pri vnetju poprsnice, notranjih krvavitvah, želodčnih krvavitvah, slabokrvnosti, zlatenici in tvoravosti. Zunanje se marjetica uporablja kot dodatek h kopelim, v obliki oblog pa pri celjenju ran, zdravljenju kožnih izpuščajev ter turov.
Čudovit okusen dodatek k jedem
Cvetovi marjetice se pogosto uporabljajo kot kulinarični dodatek k jedem, saj imajo blag kisel okus. Sveže nabrane in oprane lahko uporabljamo pri pripravi juh, omak, solat in sendvičev, prav tako jih lahko uporabimo kot dekorativno popestritev pri tortah, ruladah in ostalih jedeh.
