Zanimiv pa je tudi podatek svetovnih popotnikov, ki pravijo, da je bila kava tako cenjena, da so imeli v hišah premožnih ljudi posebno sobo, ki so jo uporabljali le za pitje kave. Nekateri so imeli tudi služabnike, kahvedžije, ki so mleli in kuhali kavo. Na dvorcih, kjer je bilo takih služabnikov več, so imeli tudi kahvedžibašo, dvorjana, ki je skrbel samo za strežbo kave.
Eden izmed evropskih popotnikov tudi navaja, da je bilo potrebno kavo servirati in piti vročo. Arabci in Turki so namreč radi pili svoj priljubljen napitek tako vroč, kot so lahko prenesli.
Pravijo, da se po jutru dan pozna. Čeprav nam kave ne postreže kahvedžibaša, je lahko užitek, ko zadiši sveža mleta kava po naši kuhinji ravno tako prijeten, še posebej v mrzlih jesenskih dneh.
