Kmetijska zadruga Metlika je v četrtek, 12. 4. 2018, priredila novinarsko konferenco za medije in poslovne partnerje ob 50-letnici ustekleničenja Metliške črnine – ponosa in bisera Bele krajine. Novinarska konferenca je potekala na Ljubljanskem gradu v restavraciji Strelec. Tako so naznanili veliko prireditev, ki bo v petek, 20. aprila 2018, na dvorišču KZ Metlika ob tako slavnostnem in pomembnem jubileju – 50 let ustekleničenja metliškega ponosa!
Na novinarski konferenci so podali svoje misli in sporočila, direktor KZ Metlika Jože Cajnar, glavni enolog Vinske kleti Metlika Jure Štalcar, 10. kraljica metliške črnine Katarina Plut, častni občan občine Metlika Toni Gašperič. Kot gostja je izrazila svoje misli tudi poslanka in članica Kluba metliške črnine gospa Violeta Tomič. Ob tako prijetnem uradnem delu programa je sledil še neuradni del, kjer so vsi obiskovalci bili deležni pokušanja vina in odlične hrane, ki so jo pripravili pod budnim očesom gostitelja Igorja Jagodica. Ker pa je bila novinarska konferenca namenjena metliški črnini, so program popestrili tudi tamburaši in kvintet Dolc.
Belokranjcu Metliška črnina pomeni veliko več kot le vino. Za Vinsko klet Metlika je Metliška črnina količinsko in vrednostno najbolj pomembno vino kot tudi najpomembnejša blagovna znamka.
Ko so kmetje pred več kot stotimi leti, 14. novembra 1909, ustanovili prvo »Vinarsko zadrugo v Metliki«, so si za nalogo novo ustanovljene zadruge zadali pospeševanje in zaščito vinogradništva, ter skrb za čim večjo prodajo belokranjskih vin. »Črna vina«, ki so jih pridelovali v Beli krajini v času imenitnih slovenskih kulturnikov in pisateljev Ivana Navratila in Janeza Trdine (druga polovica 19. stoletja), so poimenovali kar »Metliška črnina«. Metliška črnina je že zelo dolgo pomembna za Belo krajino. Janez Trdina je davno rekel, da si je največjo pomembnost in čast v Beli krajini pridobila prav vinska trta, predvsem zaradi izrednih, naravnost čudovitih, naravnih danostih za vinogradništvo, kot pravi, celo med najboljšimi v takratni Avstro-Ogrski. To vino, tako pravijo viri, je v času Prešerna pila tudi sama ljubljanska gospoda. Kolikor je znano, tudi sam France Prešeren.
Izrednega pomena za belokranjsko vinogradništvo in vinarstvo je pomenila leta 1968 uvedba nove blagovne znamke »Metliška črnina«, s čimer si Vinska klet Metlika lasti naziv »mati Metliške črnine«. Tako letos praznujemo 50 let ustekleničenega »metliškega ponosa«. Drugi mejnik za to izredno zvrst pa se je zgodil po dolgih postopkih zaščite, ki jih je vodila KZ Metlika, leta 2008, ko tako Metliška črnina kot tudi Belokranjec pridobita naziv PTP (priznano tradicionalno poimenovanje). Metliška črnina je poleg Belokranjca za nas najpomembnejša blagovna znamka. Po naravnih danosti, ki jo ima Bela krajina, se tu skriva pravi zaklad kulturne, naravne in posebne vinske tradicije. Tako se je ohranila naša znamenita Metliška črnina, ki se lahko kosa z vsemi svetovnimi vini, saj ni mogoče takega vina pridelati nikjer drugje v svetu, kot le v Beli krajini. V Metliški vinski kleti imamo kljub njeni relativni mladosti, kar nekaj odličnih vinskih letnikov, shranjenih globoko pod zemljo, v najmirnejšem delu kleti. Posebej izbrane polnitve posameznih letnikov vin, primernih za dolgoletno zorenje v steklenicah, tako počivajo v vinskem arhivu in pridobivajo na kakovosti. Le redki srečni kupci bodo lahko uživali v čarobnosti teh arhivskih vin, saj so količine tako zorenih vin zelo omejene. Kot dragulje pa še vedno čuvamo prve steklenice Metliške črnine iz leta 1968.
