Morda niste vedeli, da rabarbara preprečuje golšavost pri kapusnicah? Kadar sadimo zelje, ohrovt ali brokoli, v vsako jamico položimo košček njene korenike.
Rabarbaro so že pred mnogimi stoletji poznali v Mongoliji in na Kitajskem. V Evropo so jo prinesli Angleži kot zdravilno rastlino in šele Francozi so jo v 18. stoletju začeli uporabljati v kuhinji za pripravo sladic.
Nemotena rast
Na vrtu ji izberemo prostor, kjer bo lahko nemoteno rasla več let in je ne bomo motili s prekopavanjem. Najbolje bo uspevala v rahli senci ali na ne premočnem soncu. Ker je velika, stasita rastlina, potrebuje tudi obilico hrane. Posaditi jo moramo v globoko obdelano in dobro pognojeno prst. Preden jo posadimo, okolico očistimo plevelov, nato izkopljemo dovolj veliko jamo, da ob sajenju ne bomo polomili mesnatih korenin, in jo do polovice napolnimo s kompostom ali hlevskim gnojem. Čezenj nasujemo prst in nanjo postavimo koreniko rabarbare z nekaj koreninami ter vsaj enim lepim brstom in jo do konca zasujemo z zemljo, tako da je brst tik pod površjem zemlje ali da že malce kuka iz nje.
Delitev korenik
Čeprav je rabarbara znana tudi kot zdravilna rastlina, je njeno listje popolnoma neprimerno za uživanje. Še več – ker vsebujejo veliko oksalne kisline, je celo strupeno. Užitna so le stebla, brez listov. Te moramo obvezno odstraniti!
Rabarbare ne razmnožujemo s semeni, temveč samo z delitvijo korenik, najbolje spomladi. Delimo rastline, starejše od treh let. Koreniko z ostrim nožem razrežemo na približno 15 centimetrov debele dele. Pazimo, da ima vsak del še nekaj korenin in vsaj en ali dva zdrava brsta. Čeprav na istem kraju lahko raste tudi 10 ali več let, jo moramo, če hočemo imeti veliko slastnih pecljev, presaditi vsaka tri do štiri leta. Posadimo jo lahko na isto mesto, le da moramo postopek z gnojenjem ponoviti. Razdalja med posameznimi rastlinami naj bo vsaj od 90 do 100 centimetrov, da se bodo lahko nemoteno razraščale. Poleti zemljo okoli nje zastiramo z zastirko, ki bo zadrževala vlago. Jeseni počakamo, da stebla odmrejo, jih odstranimo, rastlino pa dobro zastremo s preperelim hlevskim gnojem, listjem in kompostom.
Obtrgovanje
Prvo leto rastline ne obtrgujemo, temveč ji pustimo, da se dobro vraste, in šele drugo leto po sajenju si lahko naberemo nekaj listov, pa še to le nekaj najmočnejših. V tretjem letu je rastlina že toliko pri močeh, da jo začnemo redno obtrgovati. Nikoli ne potrgamo več kot polovico listov. Sredi poletja jo prenehamo obtrgovati, da si nabere zaloge hranil za prihodnjo sezono. Stebel nikoli ne režemo, pulimo ali trgamo nekje na sredini, temveč jih vedno le obtrgujemo. Steblo primemo, ga zamajemo najprej v eno smer in nato močneje še v drugo ter povlečemo na stran. Pazimo, da rastlina ne uide v cvet, saj takrat stebla postanejo močno vlaknasta, cvetenje pa rastlino močno oslabi. Prav zaradi tega cvetni nastavek odrežemo takoj, ko se pojavi.
