Zelje je januarja pogosto na naših krožnikih. Takoj po novem letu nam prija sarma, pa segedinski golaž, kislo zelje v solati nas napolni z vitamini. Poleg jedi s kislim zeljem pa ne smemo pozabiti tudi na sveže zelje, ki nas na tržnici in v trgovini vabi s svojimi čvrstimi glavami, naj si ga vendarle vzamemo in skuhamo v enolončnici, naribamo v solato ali podušimo za prilogo.
Rdeče zelje
Rdeče zelje je stalnica naših Martinovih krožnikov, na katerih dela družbo gosem ali racam. Pozimi pa rdeče zelje najdemo v receptih z govedino in divjačino. Začinimo ga z lovorjem, zvezdastim janežem, klinčki in cimetom, izboljšamo pa tudi z dodatkom jabolk. Intenzivno rdečo barvo bo pomagal ohraniti brizg limoninega soka. Solato iz sveže naribanega zelja začinimo s koriandrom in sezamovimi semeni, dodamo pa ji še arašidovo maslo, kis in mango.
Belo zelje
Ni zime brez kislega zelja! Včasih so ga kisali pri vsaki hiši, proces pa je trajal od štiri do šest tednov. Za res okusno kislo zelje so dodali sol, kumino, brinove jagode, piment in lovorjev list. Tekne nam surovo, kot dodatek k sendviču ali v solati, s fižolom. Zeljno solato pa je mogoče pripraviti tudi iz svežega zelja, z dodatkom naribanega korenja. Za preliv pa zmešamo majonezo, beli vinski kis, sol in poper.
Ohrovt
Ohrovt je odlična priloga, ki jo pripravimo z dodatkom slanine, s čebulo in maščobo. Ker listi niso gladki, je zelo pomembno, da jih dobro speremo in z njih odplaknemo morebitno umazanijo. Če bomo pripravljali mesne ali zelenjavne rulade, ohrovtove liste ločimo od glave in jih blanširamo v vreli slani vodi.
Proti neprijetnemu vonju in napenjanju
Mnogim se jedi z zeljem upirajo, ker se pri njihovi pripravi razvije neprijeten vonj. Temu se boste izognili tako, da boste v vodo, v kateri se kuha zelje, kanili nekaj kapljic kisa. Da vas ne bo napenjalo, pa jedem dodajte kumino in janež.